Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomlad je v največjem razcvetu, z njo pa tudi igra pod milnim nebom. Da, prav ste slišali, pod milnim nebom, saj se Radiovedni odpravljajo poizvedovat, kako nastane milni mehurček. Luka Vidic iz Hiše eksperimentov ob razlagi postreže še z nasveti, kako doma pripravimo čim boljšo milnico.
246 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
Pomlad je v največjem razcvetu, z njo pa tudi igra pod milnim nebom. Da, prav ste slišali, pod milnim nebom, saj se Radiovedni odpravljajo poizvedovat, kako nastane milni mehurček. Luka Vidic iz Hiše eksperimentov ob razlagi postreže še z nasveti, kako doma pripravimo čim boljšo milnico.
V tednu polne lune bo današnja tema v Radiovednih kot nalašč. Ne bomo preverjali vpliva polne lune na počutje, spanje in prometne nesreče, ampak čisto praktičen trik, s katerim polna luna, vsakič ko se odebeli do maksimuma, številnim daje misliti.
Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.
Odgovor je naglas povedala specialistka otorinolaringologije, foniatrinja dr. Maja Šereg Bahar, ki deluje na Kliniki za otorinolaringologijo na ljubljanskem kliničnem centru.
Zadnjih nekaj tednov so nedeljski večeri rezervirani za kriminalno nadaljevanko Primeri inšektorja Vrenka, ki je nastala po predlogu serije romanov Avgusta Demšarja. Ljubitelji kriminalnih zgodb že veste, da je inšpektorju do zdaj uspelo zaključiti že dva primera, kar pa ne veste še, tretjega morilca mu bodo pomagali poiskati kar novi Radiovedni.
Radiovedne domislice so dokaz, kako se nam lahko ob najbolj vsakdanjih stvareh, kot je na primer naš domači hladilnik, porodijo najbolj nore ideje, še bolj nore od slona v hladilniku. Od poslušalca smo namreč prejeli vprašanje: Kaj bi se zgodilo, če bi na zemljino površje postavili predmet v velikosti npr. domačega hladilnika, ki bil iz tako zgoščene materije, kot je v nevtronski zvezdi? Odgovor smo poiskali pri dr. Andreji Gomboc, astrofizičarki in profesorici astronomije na Univerzi v Novi Gorici.
“Nekoč je živel velikan, velik kot gora. Pravijo, da je bil tako visok, da se je z rokama lahko skoraj dotikal zvezd. Imel se je za vsemogočnega. Bahal se je, da vse zna in vse zmore. Tudi zvezde lahko sklati z neba, če si to zaželi.” V današnjih Radiovednih pa izveste ali je pravkar slišano sploh fizikalno mogoče.
V tokratnih Radiovednih se podajamo med sinuse. A brez skrbi – ne med tiste trigonometrične krivulje, s katerimi marsikdo rad primerja svoje nihajoče razpoloženje, ampak med sinuse, ki so nam precej bližje, in to v dobesednem pomenu. Zanimali nas bodo sinusi - prostori okrog našega nosu, ki radi opomnijo nase v času zimskih respiratornih obolenj ali pa ob kakšni močnejši hladni pošiljki iz klimatskih naprav. In prav sinusi so enega od poslušalcev napeljali k razmišljanju. Zanimalo ga je namreč: Kakšen je evolucijski pomen sinusov? Na vprašanje odgovarja specialistka otorinolaringologije, rinologinja dr. Tanja Soklič s Klinike za otorinolaringologijo v ljubljanskem kliničnem centru.
Leto je naokoli in z veseljem vam sporočamo, da ostajamo še naprej Radiovedni. Preden pa spet preletimo še eno leto, brž pobrskajmo po našem radiovednem nabiralniku in poiščimo odgovore na še tako nenavadna vprašanja. In verjemite, tokratno je res nenavadno, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako.
Če ste v tem tednu poskusili ujeti kakšno snežinko ali pa celo nameravali preučiti njeno obliko, pri tem pa bili neuspešni, ker se je tako hitro stopila, vam tokrat lahko na pomoč priskočijo novi Radiovedni, ki so si med zadnjim sneženjem zastavljali vprašanje: Zakaj so snežinke šestkotne oblike?
V novih Radiovednih gremo v živalski svet in to s skoraj neskončno preštevanko. Čeprav vsako leto odkrijejo kakšno novo vrsto živali, še vedno ni povsem jasno, koliko živalskih vrst je pravzaprav na Zemlji. Uradno se govori o dveh milijonih, nekateri pravijo, da je številka celo prej bližje 20 milijonom. Poslušalki Manci, ki ima 8 let, pa se je utrnilo še dodatno vprašanje, in sicer jo zanima, katerih živali je več - mesojedih ali rastlinojedih? Po odgovor smo se obrnili na strokovnjaka za ekologijo in biodiverziteto ter raziskovalca narave profesorja Davorina Tometa z Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani.
Dvojnost narave se kaže v vsakem njenem pojavu. Kaj je koristno ali pa škodljivo je namreč povsem odvisno od opazovalca. Pa tudi od zornega kota in opazovalne točke. Ob raziskovanju tretje dimenzije je radiovednost tokrat prevzela našega poslušalca Tomaža, ki se sprašuje, zakaj je sonce zelo močno v gorah, v nižinah pa se ta moč razgubi?
Človeška zavetišča imajo tudi mnoge živalske prebivalce. Podrobnejše opazovanje teh pogosto ponudi vpogled v živalske navade in prakse, ki so nam lahko nerazumljive in se na prvi pogled tudi upirajo zakonom fizike. Najbrž je prav tako opazovanje v družbi dobre mere domišljije pripeljalo do naslednjega Tejinega vprašanja, ki je na prvi pogled enostavno, a hkrati buri domišljijo: "Kako mravlje hodijo po stropu?"
Naša najbolj zvedava rubrika Radiovedni se tokrat odpravlja v vesolje med zvezde. Vprašanje, ki sta nam ga v obdelavo poslala poslušalec Boris in njegov 6-letni sin Valentin, zveni sila zanimivo, odgovor pa še toliko bolj.
Znova smo odprli Radiovedni nabiralnik, skrbno premešali vprašanja in na plan privlekli uganko, vredno možganskega vijuganja. Če smo pred nekaj meseci odgovarjali na vprašanje, zakaj je nebo modro, je zdaj čas za odgovor, zakaj je sonce rumeno. Ob opazovanju te plinaste krogle se je to namreč spraševal 8-letni Patrik.
Radiovedni bodo danes na plano potegnili tehtnico in tehtali in tehtali … koronavirus. Poslušalca Gregorja je zanimalo, če bi vse koronaviruse Sars-CoV-2, ki trenutno krožijo med nami, zbrali na en kup – bi za to potrebovali Noetovo barko, nahrbtnik ali vžigalnično škatlo? Kot računa profesor mikrobiologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. David Stopar, nič od tega.
Smo v tistem delu leta, ko bodo luže postale pogost pojav. In čeprav so luže za večino označevalec slabega vremena, nam lahko prinesejo tudi mavrico. S tem ne mislimo odseva tiste mavrice, ki se pne čez nebo, ampak pisane barve na gladini tistih luž, ki nastanejo ob robu cest. Radiovedni smo namreč prejeli naslednje vprašanje: "Mene pa zanima, zakaj se po dežju na nekaterih lužah pokaže mavrica zaradi kakšnega razlitega bencina ali olja. Kakšna je povezava med bencinom in barvami?" To vprašanje nam je poslal Jakob, za odgovor pa smo prosili dr. Mateja Huša s Kemijskega inštituta.
Ob četrtkih odpiramo Radiovedni nabiralnik, skrbno premešamo vprašanja in čisto vsakič na plan privlečemo uganko vredno možganskega vijuganja. Radiovedno vprašanje je tokrat prispeval poslušalec Mihael, porodilo se mu je ob opazovanju močno povečanega apetita njihovega hišnega mačkona: "Kako udomačen maček - ki biva izključno v stanovanju - ve, da se bliža zima in da si mora narediti (nepotrebne) energijske zaloge za prihajajočo zimo?"
Ob daljšem zadrževanju na mrazu se naše telo lahko zelo ohladi. Blažjim oblikam poškodb kože pravimo ozebline, hud mraz pa v skrajnih primerih lahko povzroči tudi omrzline. Kolikšna je najvišja temperatura zraka, pri kateri lahko zdrav človek doživi podhladitev, pa vam razkrijejo novi Radiovedni.
Ste se mogoče kdaj med sprehanjem po gozdu spraševali, zakaj drevesa običajno rastejo navzgor, korenine navzdol, veje pa vstran? Oziroma, kako drevo ve, kaj je zgoraj in kaj je spodaj? No, če je vaš odgovor da, potem vam lahko pri odkrivanju skrivnosti dreves pomagajo tokratni Radiovedni.
Čeprav je potenje nadvse zdravo, je še bolj zdravo, če prek znoja izgubljeno tekočino nadomestimo s količino popite vode. In to je poskušal tudi naš poslušalec Nejc, ampak je pri tem naletel na težavo. Zato je za pomoč prosil Radiovedne in jih ta teden zamotil z vprašanjem: Kako je mogoče, da se pregreto telo, ki je dehidrirano, takoj po zaužitju tekočine odzove z intezivnim potenjem?
Neveljaven email naslov