Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji.
Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo znanost v kuhinji:
237 epizod
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji.
Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo znanost v kuhinji:
Si predstavljate, da bi bilo Sonce žoga, ki bi jo lahko prijeli v roke in jo denimo vrgli v vodo? Našega poslušalca Tomaža je zanimalo, ali bi Sonce v tem primeru plavalo na vodi ali bi potonilo. Zato se je radiovedna Ajda Kus, opremljena z različnimi žogami, odpravila na Fakulteto za matematiko in fiziko, da tam poišče odgovor.
Kaj je lahko hujše od tega, da doma na deževen dan pozabite dežnik, ali da kupite svojo najljubšo čokolado in jo pred vami nekdo poje?
Pred dvema tednoma so naše Radiovedne sodelavke opazovale nebo in oblake ter se spraševale, kolikšna mora biti njihova gostota, da vreme opredelimo kot delno ali pretežno oblačno. A še preden vas zaradi zanimanja pot zdaj zanese do našega spletnega arhiva, kjer boste poleg tega našli še številne druge odgovore, vam v posluh priporočam tokratno - popolnoma svežo epizodo Radiovednih. To avtorica Neža Borkovič in kolegica Ajda Kus namenjata pticam, ki lebdijo med temi "delno ali pretežno" gostimi oblaki. Natančneje - namenjata jo morskim pticam z dolgim kljunom in plavalno kožico med kremplji.
Tisti, ki ga je že pičila čebela, verjetno ve, da njeno želo ob piku ostane v naši koži. Čebela pa ob tem pogine. Zakaj, je zanimalo našo poslušalko Ronjo, Radiovedni pa smo poiskali odgovor!
Vreme je težko napovedovati, še težje pa je ločiti med različnimi stopnjami oblačnosti.
V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.
V novi epizodi Radiovednih se oziroma v nebo in štejemo oblake. V nabiralnik smo dobili vprašanje, ki najbrž tu ali tam prešine vsakogar: kakšna je razlika med delno in zmerno oblačnim vremenom? Meteorologi si pri tem pomagajo s čisto posebnim kolačem. Razrezal ga bo Brane Gregorčič z Agencije za okolje.
Najdemo jih na kopnem, v morju, sladkih vodah ali jamah. Sogovornik se rad pošali, da so pravzaprav vsepovsod, samo po zraku še ne znajo leteti. Polži so zares ena najbolj raznolikih živali na svetu - tako po obliki kot življenjskem okolju in vedenju. In prav slednjega se dotika današnje radiovedno vprašanje.
Skoraj vsak od nas verjetno vsak dan spije vsaj en kozarec vode. Pa ste kdaj razmišljali o tem, da vodo v kozarcu gradijo posamezne molekule vode, in se ob tem vprašali, kakšna je verjetnost, da eno od teh molekul v življenju spijemo večkrat. No, vsaj eden od naših poslušalcev se je, njegov izziv pa je tokrat pritegnil naše radiovedne.
Kdo neki so radiovedni? So to ljudje, ki so preveč radovedni, morda tisti, ki se spoznajo na radie, ali pa taki, ki vse odgovore poiščejo na radiu? Vse to. Radiovedni so doslej zagrizli v že več kot 150 izzivov, ki so jih poslali poslušalci, in tudi v novo sezono stopajo razposajeni, polni navdušenja in idej. V celotni ekipni zasedbi vas pozdravijo v terminu starejše raziskovalne sestre Frekvence X v živo s studia in terena. Rabutali bodo nove poslušalske izzive, eksperimentirali s plini, sledili štorkljam, poslušali šum školjk in delili nagrade.
Od razlikovanja barv tokrat plujemo proti novi sezoni kar po rečni strugi. V Sloveniji imamo namreč več kot 60 rek s skupno dolžino približno 2.500 kilometrov in to nas upravičeno uvršča med najbolj vodnate države v Evropi. Že poleti se je naši poslušalki porodilo vprašanje: Zakaj reke ne presahnejo tudi kadar več dni ne dežuje? Porečja rek nam bo pomagal bolje razumeti geograf dr. Tajan Trobec, ki kot raziskovalec na Oddelku za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti veliko svojega časa preživi prav ob rekah.
Smo štiri punce, Nina, Neža, Ajda in Kaja. Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki.
Najverjetneje je že marsikdo izmed nas kdaj komu zabrusil, da nam povzroča sive lase. Čeprav so take izjave običajno mišljene metaforično, verjemite, za tem obstaja znanstvena razlaga. Zato ne preseneča, da so se po poti razvoja sivih las odpravili tudi naši Radiovedni.
Na čisto resna radiovedna vprašanja, ki nam jih zastavljajo poslušalci, iščemo čisto resne odgovore – s strokovnjaki. Če imate kakšno vprašanje, na katero niste dobili odgovora, nam pišite na frekvencax@rtvslo.si
V zobozdravstveni ambulanti za mladino in otroke Zdravstvenega doma Bežigrad nas z odgovorom že čaka doktrorica dentalne medicine Teja Jeras.
Ker nam je morje že dodobra zlezlo pod kožo, pogledujemo ravno proti temu največjemu organu. Mešanica soli in sonca namreč lahko na občutljivi koži povzroči nastanek neprijetnih mozoljev, a ne kar kjer koli. Razlago podaja dermatovenerolog Borut Žgavec.
Odgovarja dr. Gregor Skok, izredni profesor na katedri za meteorologijo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …?
Te dni smo vsi z zaskrbljenostjo pogledovali proti naši zahodni meji, kjer se je v ognjenimi zublji borilo več tisoč gasilcev. Požari v naravi postajajo vse pogostejši, malo pa je znanega, da so tudi izjemno velik vir ogljikovega dioksida. Vsi najhujši požari v naravi so, denimo, lani v ozračje poslali toliko CO2, kot ga v dveh letih proizvede Nemčija. Pri tem je zanimivo, da za večino, za skoraj štiri od petih požarov v naravi kriv človek. Tudi Radiovedni smo ta teden v svoj nabiralnik prejeli vaša poizvedovanja v zvezi s požari v naravi. Pisal nam je Saša, ki ga je zanimalo, kaj se dogaja na mikroravni pri gašenju gorečega lesa z vodo. Kaj voda, ki pride v stik z gorečim lesom, dejansko naredi in zakaj moker les ne gori?
Vabimo vas, da globoko vdihnete in prisluhnete tokratnim Radiovednim, ki raziskujejo, koliko časa ena lončnica proizvaja kisik za en človeški vdih. Za odgovor smo prosili doktorico Katarino Vogel Mikuš, redno profesorico fiziologije rastlin na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Neveljaven email naslov