Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2003 podeljuje Lavrinovo diplomo za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Letos je Lavrinovo diplomo prejel Pablu Juan Fajdiga, ki si prizadeva za prepoznavnost slovenske književnosti v špansko govorečih deželah, zlasti v njegovi rodni Argentini. Pablo Juan Fajdiga se je rodil slovenskim staršem v Argentini; v Buenos Airesu je doštudiral filozofijo, tam je živel do leta 1991, ko je tik pred osamosvojitvijo z enosmerno letalsko karto prišel v Slovenijo, deželo svojih prednikov, in tu ostal. Najprej je delal v kulturnem uredništvu časnika Slovenec, takrat je začel prevajati kratko prozo južnoameriških avtorjev v slovenščino. Kmalu je začel prevajati slovensko književnost v španščino. Njegov pester in bogat prevajalski opus zajema revijalne objave, objave v zbornikih in samostojne knjige. Prevaja kratko prozo, esejistiko in veliko poezije – predvsem sodobnih slovenskih pesnikov.
704 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev od leta 2003 podeljuje Lavrinovo diplomo za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike oziroma za pomemben prispevek k uveljavitvi slovenske književnosti v tujini. Letos je Lavrinovo diplomo prejel Pablu Juan Fajdiga, ki si prizadeva za prepoznavnost slovenske književnosti v špansko govorečih deželah, zlasti v njegovi rodni Argentini. Pablo Juan Fajdiga se je rodil slovenskim staršem v Argentini; v Buenos Airesu je doštudiral filozofijo, tam je živel do leta 1991, ko je tik pred osamosvojitvijo z enosmerno letalsko karto prišel v Slovenijo, deželo svojih prednikov, in tu ostal. Najprej je delal v kulturnem uredništvu časnika Slovenec, takrat je začel prevajati kratko prozo južnoameriških avtorjev v slovenščino. Kmalu je začel prevajati slovensko književnost v španščino. Njegov pester in bogat prevajalski opus zajema revijalne objave, objave v zbornikih in samostojne knjige. Prevaja kratko prozo, esejistiko in veliko poezije – predvsem sodobnih slovenskih pesnikov.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal predvsem kot pesnik – najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal je tudi prozo ter odlično prevajal. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem pripravil Marko Golja.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je Kovič pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal pa je tudi prozo. Bil je tudi izvrsten prevajalec, nepozabni so na primer njegovi prevodi Rilkejeve poezije. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem posnel Marko Golja.
O velikanskem pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja z naslovom Ponaredki dneva slovenske reformacije v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
O pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
Oddaja Razgledi in razmisleki nam prinaša teoretsko razmišljanje Draga Bajta, publicista, prevajalca, leksikografa, o socialističnem realizmu, umetniški smeri v socialističnih državah v času po vojni in revoluciji. Drago Bajt se posveča predvsem socialističnemu realizmu v Sovjetski zvezi in v Sloveniji.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Peter Stanković je pri Fakulteti za družbene vede pred kratkim izdal prvi del Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma. Njegovo izhodišče je bila predpostavka, da je slovenski film pomemben že kot eden najbolj zanimivih načinov, kako slovenska kultura misli samo sebe, in tako v knjigi z vidika kulturologa obravnava slovenski film od njegovih prvih zametkov do leta 1988, natančneje do filma Remington Damjana Kozoleta – prvega slovenskega filma, v katerem se pojavi ameriški avtomobil.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Urška P. Černe se pogovarja z Elke Erb, nemško pesnico, pisateljico, prevajalko, gostjo festivala Dnevi poezije in vina 2014.
V ljubljanskem mestnem kinu si lahko v teh dneh ogledamo film Kena Loacha Jimmyjev dom. Z njim se je letos potegoval za cannesko zlato palmo, v njem pa se je poklonil svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem v tridesetih letih poosebljal Jimmy Gralton. V filmu ga je upodobil Barry Ward, ki je ob premieri obiskal Ljubljano, z njim pa se je pogovarjal Matej Juh. Vabljeni k poslušanju Razgledov in razmislekov, na sporedu so vsak četrtek ob 13.05.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Nikolaj Lilin, ki se je rodil leta 1980 v Pridnestrju, nepriznanem, a de facto samostojnem, ozkem pasu ozemlja ob reki Dnester, stisnjenem med Moldavijo in Ukrajino, vzbuja pozornost in sproža polemike. Je mojster napetega žanra vznemirljivih, slikovitih pripovedi o življenju zločincev, tatov, morilcev, vojakov, plačancev. V slovenščino imamo prevedena njegova romana Sibirska vzgoja in Prosti pad. Tega posebnega sogovornika, za katerega se zdi, da v sebi združuje več življenj, kot jih zmore preživeti en sam človek, je pred mikrofon povabil Andrej Stopar.
V Bayreuthu, mestu z nekaj več kot 70 000 prebivalci, ki leži na severu Bavarske v pokrajini Frankovska, se te dni začenjajo Slavnostne igre – festival, posvečen ustvarjanju velikega skladatelja 19. stoletja Richarda Wagnerja. Prireditev si je zamislil Wagner sam, ki je bavarskega kralja Ludvika II. prepričal, da mu je v Bayreuthu prav za ta festival pomagal postaviti gledališče, v katerem je skladatelj nameraval uresničiti svojo idejo celovitega umetniškega dela. Leta 1876 so tam prvič uprizorili Rensko zlato – letošnji festival pa se začenja s Tannhäuserjem. Več o Wagnerju in Bayreuthu pa v oddaji Razgledi in razmisleki.
Neveljaven email naslov