Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slišali bomo zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja
Leto 2018 je bilo leto kulturne dediščine, zato je več – včasih prezrtih – področij lani pritegnilo pozornost. Simona Kermavnar, doktorica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Litoželezni izdelki 19. in prvih desetletij 20. stoletja so rezultat industrijske revolucije. Zaradi serijske izdelave so bili v preteklosti (in so še vedno) marsikdaj neprimerno obravnavani, veliko litoželeznih izdelkov je bilo uničenih, kar nam nazorno pokaže primerjava današnjih vedut vasi, krajev, mest in parkov s tistimi na starih razglednicah in fotografijah. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja.
708 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Slišali bomo zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja
Leto 2018 je bilo leto kulturne dediščine, zato je več – včasih prezrtih – področij lani pritegnilo pozornost. Simona Kermavnar, doktorica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Litoželezni izdelki 19. in prvih desetletij 20. stoletja so rezultat industrijske revolucije. Zaradi serijske izdelave so bili v preteklosti (in so še vedno) marsikdaj neprimerno obravnavani, veliko litoželeznih izdelkov je bilo uničenih, kar nam nazorno pokaže primerjava današnjih vedut vasi, krajev, mest in parkov s tistimi na starih razglednicah in fotografijah. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja.
V tokratni oddaji podrobneje o literaturi države, ki jo letos gosti 30. Slovenski knjižni sejem. Škotska, kjer so še nedavno glasovali o svoji samostojnosti in odcepitvi od Velike Britanije, ostaja del Združenega kraljestva. Od leta 1980 njena literatura doživlja velik preporod, predvsem v povezavi s pisatelji, kot sta med drugimi James Kelman in Irvine Welsh. O razvoju škotske književnjosti, o motivih, ki jih je najpogosteje zaznati ter o avtorjih, ki so jo najbolj zaznamovali, se bo s prevajalko in publicistko Tino Mahkota, pogovarjal Marko Rozman.
Gospodarska kriza, ki jo preživljamo skupaj z Evropo, ima na založništvo z majhnim jezikovnim zaledjem velik vpliv in vprašanje je, kako jo bodo založbe preživele. Javna agencija za knjigo in Ministrstvo za kulturo republike Slovenija sta ob tem spodbudila raziskavo o bralni kulturi in nakupovanju knjig v Sloveniji (njen nosilec je Umco) in v četrtek bodo na knjižnem sejmu izsledki raziskave predstavljeni javnosti. V oddaji Razgledi in razmisleki jih bodo v pogovoru z Vladom Motnikarjem razgrnili dr. Samo Rugelj, dr. Miha Kovač in dr. Andrej Blatnik.
Sodobni ameriški filozof Stanley Cavell je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začel pisati dela, namenjena filmu. Pri tem sta ga zanimala predvsem dva hollywoodska žanra – komedija in melodrama tridesetih, štiridesetih in petdesetih let. O njiju je razglabljal s stališča evropskih filozofov od Descartesa do Freuda in tako utemeljil filozofijo filma. Več o Cavellu in njegovi filozofiji filma pa v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki, ki jo je pripravila Tesa Drev.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal predvsem kot pesnik – najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal je tudi prozo ter odlično prevajal. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem pripravil Marko Golja.
Tokratno oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo nedavno preminulemu pesniku in prevajalcu Kajetanu Koviču. Kajetan Kovič se je v slovensko književnost zapisal najprej kot soavtor zbirke Pesmi štirih, zatem pa je svoj poseben pesniški izraz izoblikoval v vrsti knjig poezije. Najširše in najhvaležnejše občinstvo si je Kovič pridobil s knjigami za otroke, predvsem z Mačkom Murijem in Pikijem Jakobom, pisal pa je tudi prozo. Bil je tudi izvrsten prevajalec, nepozabni so na primer njegovi prevodi Rilkejeve poezije. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je s Kajetanom Kovičem ob in o njegovi pesmi Predniki pred slabim desetletjem posnel Marko Golja.
O velikanskem pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja z naslovom Ponaredki dneva slovenske reformacije v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
O pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
Oddaja Razgledi in razmisleki nam prinaša teoretsko razmišljanje Draga Bajta, publicista, prevajalca, leksikografa, o socialističnem realizmu, umetniški smeri v socialističnih državah v času po vojni in revoluciji. Drago Bajt se posveča predvsem socialističnemu realizmu v Sovjetski zvezi in v Sloveniji.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Peter Stanković je pri Fakulteti za družbene vede pred kratkim izdal prvi del Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma. Njegovo izhodišče je bila predpostavka, da je slovenski film pomemben že kot eden najbolj zanimivih načinov, kako slovenska kultura misli samo sebe, in tako v knjigi z vidika kulturologa obravnava slovenski film od njegovih prvih zametkov do leta 1988, natančneje do filma Remington Damjana Kozoleta – prvega slovenskega filma, v katerem se pojavi ameriški avtomobil.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Urška P. Černe se pogovarja z Elke Erb, nemško pesnico, pisateljico, prevajalko, gostjo festivala Dnevi poezije in vina 2014.
V ljubljanskem mestnem kinu si lahko v teh dneh ogledamo film Kena Loacha Jimmyjev dom. Z njim se je letos potegoval za cannesko zlato palmo, v njem pa se je poklonil svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem v tridesetih letih poosebljal Jimmy Gralton. V filmu ga je upodobil Barry Ward, ki je ob premieri obiskal Ljubljano, z njim pa se je pogovarjal Matej Juh. Vabljeni k poslušanju Razgledov in razmislekov, na sporedu so vsak četrtek ob 13.05.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Neveljaven email naslov