Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slišali bomo zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja
Leto 2018 je bilo leto kulturne dediščine, zato je več – včasih prezrtih – področij lani pritegnilo pozornost. Simona Kermavnar, doktorica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Litoželezni izdelki 19. in prvih desetletij 20. stoletja so rezultat industrijske revolucije. Zaradi serijske izdelave so bili v preteklosti (in so še vedno) marsikdaj neprimerno obravnavani, veliko litoželeznih izdelkov je bilo uničenih, kar nam nazorno pokaže primerjava današnjih vedut vasi, krajev, mest in parkov s tistimi na starih razglednicah in fotografijah. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja.
708 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Slišali bomo zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja
Leto 2018 je bilo leto kulturne dediščine, zato je več – včasih prezrtih – področij lani pritegnilo pozornost. Simona Kermavnar, doktorica umetnostne zgodovine, se posveča litoželeznim izdelkom v Sloveniji. Litoželezni izdelki 19. in prvih desetletij 20. stoletja so rezultat industrijske revolucije. Zaradi serijske izdelave so bili v preteklosti (in so še vedno) marsikdaj neprimerno obravnavani, veliko litoželeznih izdelkov je bilo uničenih, kar nam nazorno pokaže primerjava današnjih vedut vasi, krajev, mest in parkov s tistimi na starih razglednicah in fotografijah. V oddaji Razgledi in razmisleki bomo slišali zanimiva dejstva iz zgodovine litoželeznih izdelkov, tudi nekaterih, ki so še dandanes del našega okolja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Profesor Umberto Galimberti, italijanski filozof in nekdanji predstojnik oddelka za zgodovino filozofije Beneške univerze, ni samo avtor vrste znanstvenih publikacij, temveč je tudi eden tistih uglednih sodobnih evropskih mislecev, ki svojo kritično misel prizadevno širijo zunaj univerzitetnih kabinetov. Umberto Galimberti o perečih vprašanjih sodobnega sveta razmišlja iskrivo in onkraj ustaljenih okvirjev - o čemer priča tudi pogovor, ki ga je pred kratkim v Kopru z njim posnel Janko Petrovec.
Profesor Umberto Galimberti, italijanski filozof in nekdanji predstojnik oddelka za zgodovino filozofije Beneške univerze, ni samo avtor vrste znanstvenih publikacij, temveč je tudi eden tistih uglednih sodobnih evropskih mislecev, ki svojo kritično misel prizadevno širijo zunaj univerzitetnih kabinetov. Umberto Galimberti o perečih vprašanjih sodobnega sveta razmišlja iskrivo in onkraj ustaljenih okvirjev - o čemer priča tudi pogovor, ki ga je pred kratkim v Kopru z njim posnel Janko Petrovec.
Oddaja je v celoti posvečena Gabrielu Garcíi Márquezu, enemu največjih pisateljev sodobnega časa, ki se je pred kratkim poslovil s tega sveta. V oddaji bomo slišali pisatelja samega, pripravil jo je Andrej Rot
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Z oddajo Razgledi in razmisleki vas vabimo, da prisluhnete pogovoru profesorice in dirigentke Janje Dragan Gombač z latvijskim zborovskim dirigentom Kasparsom Putninšem. Je eden najbolj zanimivih in cenjenih sodobnih zborovskih dirigentov, ki redno sodeluje z najbolj kakovostnimi in renomiranimi zbori ter ansambli. Od leta 1992 je dirigent Latvijskega radijskega zbora, v okviru katerega je leta 1994 iz solistov ustanovil ansambel Komorni pevci Latvijskega radia. Od sezone 2014/15 bo Putninš umetniški vodja in šef dirigent priznanega Estonskega filharmoničnega komornega zbora. Putninš se posveča širokemu repertoarju, od renesanse do romantike, na prvo mesto pa postavlja nova zborovska dela in veliko sodeluje s sodobnimi skladatelji. Za svoje delo je prejel več državnih priznanj; že nekajkrat je obiskal Slovenijo, nazadnje konec januarja letos, ko je gostoval pri Slovenskem komornem zboru in pripravil izjemen koncert.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Do konca aprila je v Jakopičevem razstavišču Parka Tivoli v Ljubljani na ogled skoraj sto fotografij, ki jih je na snemanju mojstrovine Andreja Tarkovskega, filma Nostalgija, posnela angleška fotografinja Deborah Beer, ki je živela med letoma 1950 in 1994. Fotografije v svoji zbirki hrani njen mož, znameniti filmski novinar in reporter Gideon Bachmann. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je z Gideonom Bachmannom posnel Tone Frelih.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Michel Houellebecq je sodobni francoski pisatelj, pesnik, esejist, avtor filmov in velja za eno največjih literarnih zvezd v Franciji. Ljubljano je obiskal kot zapozneli gost festivala Literature sveta, Fabula 2014, nastopil je v dvorani Kina Šiška, naslednji dan pa se je s Tadejo Krečič pogovarjal za poslušalce 3. programa - programa Ars Radia Slovenija.
Na festivalu Literature sveta – Fabula 2014 je bila kot ena izmed osrednjih gostov iz tujine tudi francoska pisateljica Jacqueline Raoul Duval, avtorica knjige Kafka, večni zaročenec. Zakaj Kafka, kaj jo z njim druži, kako se je lotila pisanja izjemno zanimive knjige, kakšen pomen so imele štiri zaročenke za njegovo pisanje – o vsem tem in še marsičem drugem v pogovoru Tadeje Krečič z Jacqueline Raoul Duval.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Vrhunski slovenski književni prevajalec Štefan Vevar, Sovretov nagrajenec za prevod Goethejevega romana Učna leta Wilhelma Meistra, je napisal knjigo z naslovom Vrvohodska umetnost prevajanja. V njej je združil svoja teoretska dognanja in bogate prevajalske izkušnje. Takih knjig na Slovenskem nimamo veliko. Zakaj in kako je nastajala, od kod naslov Vrvohodska umetnost, so, med drugim, vprašanja, na katera odgovarja Štefan Vevar v pogovoru s TAdejo Krečič.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Neveljaven email naslov