Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na prvi pogled precej strokovna, pa vendar zanimiva, saj priča tudi o današnjih prostorih, je tema umetnostne in arhitekturne dediščine plemstva. Še posebno ob njegovem zatonu in potem. Plemstvo je bilo eden najpomembnejših naročnikov umetnosti, že od nekdaj so imele elite največ finančnih sredstev in so umetnike in arhitekte spodbujale k ustvarjanju. Umetnine in nepremičnine so se dedovale in soustvarjale identiteto rodbin. Kaj pa se je dogajalo s slikami, kipi, gradovi in palačami, ko so prišli v last drugih družbenih krogov? Novih elit? Na ZRC SAZU so ob 50-letnici samostojnega delovanja Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta junija pripravili mednarodni simpozij Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Za razglede in razmisleke so spregovorili znanstveni sodelavec Inštituta doc. dr. Franci Lazarini, doktorska študentka na Univerzi v Trentu Valeria Paruzzo, ki je predstavila primer sprememb namembnosti beneške palače Ca’ Rezzonico ob Velikem kanalu, ter organizatorka simpozija in vodja projekta doc. dr. Tina Košak.
Ob simpoziju so organizatorke opozorile še ta no posebnost: za grafično podobo so izbrale poslikavo notranjščine dvorca Betnava s praznimi slikanimi okvirji, v katerih so bile nekdaj slike. Slovita betnavska galerija slik je po predaji dvorca Lavantinski škofiji v šestdesetih letih 19. stoletja najprej romala v lepo prenovljeni, danes pa razpadajoči, dvorec Slivnica, potem so se za večino slik zabrisale sledi. Le nekaj se jih je ohranilo pri okoliških zasebnikih, med njimi so bile posamezne po drugi svetovni vojni zaplenjene in postale "narodna imovina". Ta večna dinamika pa je bila, so še dodali, pravzaprav ena ključnih značilnosti umetnostnih zbirk, ki so bile v zgodovini tudi podlaga za nastanek javnih muzejev.
Foto: Andrej Furlan/ZRC SAZU (Betnavski interjer z okvirji)
701 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Na prvi pogled precej strokovna, pa vendar zanimiva, saj priča tudi o današnjih prostorih, je tema umetnostne in arhitekturne dediščine plemstva. Še posebno ob njegovem zatonu in potem. Plemstvo je bilo eden najpomembnejših naročnikov umetnosti, že od nekdaj so imele elite največ finančnih sredstev in so umetnike in arhitekte spodbujale k ustvarjanju. Umetnine in nepremičnine so se dedovale in soustvarjale identiteto rodbin. Kaj pa se je dogajalo s slikami, kipi, gradovi in palačami, ko so prišli v last drugih družbenih krogov? Novih elit? Na ZRC SAZU so ob 50-letnici samostojnega delovanja Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta junija pripravili mednarodni simpozij Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Za razglede in razmisleke so spregovorili znanstveni sodelavec Inštituta doc. dr. Franci Lazarini, doktorska študentka na Univerzi v Trentu Valeria Paruzzo, ki je predstavila primer sprememb namembnosti beneške palače Ca’ Rezzonico ob Velikem kanalu, ter organizatorka simpozija in vodja projekta doc. dr. Tina Košak.
Ob simpoziju so organizatorke opozorile še ta no posebnost: za grafično podobo so izbrale poslikavo notranjščine dvorca Betnava s praznimi slikanimi okvirji, v katerih so bile nekdaj slike. Slovita betnavska galerija slik je po predaji dvorca Lavantinski škofiji v šestdesetih letih 19. stoletja najprej romala v lepo prenovljeni, danes pa razpadajoči, dvorec Slivnica, potem so se za večino slik zabrisale sledi. Le nekaj se jih je ohranilo pri okoliških zasebnikih, med njimi so bile posamezne po drugi svetovni vojni zaplenjene in postale "narodna imovina". Ta večna dinamika pa je bila, so še dodali, pravzaprav ena ključnih značilnosti umetnostnih zbirk, ki so bile v zgodovini tudi podlaga za nastanek javnih muzejev.
Foto: Andrej Furlan/ZRC SAZU (Betnavski interjer z okvirji)
O pomenu reformacije za slovenski narod in slovensko kulturo že dolgo ni nobenega dvoma. Res pa je, da smo vsaj ob vsakokratnem dnevu reformacije priča izkoriščanju reformacije za potrebe dnevne politike, ki je povezano tudi z nepoznavanjem prave vsebine reformacije nasploh. Reformacijo si mnogi nezasluženo pripenjajo na prsi kot belo krizantemo in s prstom kažejo na protireformacijo, ki naj bi trajala še danes. Več o tem pa v polemičnem razmišljanju Petra Kuharja v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki.
Oddaja Razgledi in razmisleki nam prinaša teoretsko razmišljanje Draga Bajta, publicista, prevajalca, leksikografa, o socialističnem realizmu, umetniški smeri v socialističnih državah v času po vojni in revoluciji. Drago Bajt se posveča predvsem socialističnemu realizmu v Sovjetski zvezi in v Sloveniji.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Peter Stanković je pri Fakulteti za družbene vede pred kratkim izdal prvi del Zgodovine slovenskega celovečernega igranega filma. Njegovo izhodišče je bila predpostavka, da je slovenski film pomemben že kot eden najbolj zanimivih načinov, kako slovenska kultura misli samo sebe, in tako v knjigi z vidika kulturologa obravnava slovenski film od njegovih prvih zametkov do leta 1988, natančneje do filma Remington Damjana Kozoleta – prvega slovenskega filma, v katerem se pojavi ameriški avtomobil.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Urška P. Černe se pogovarja z Elke Erb, nemško pesnico, pisateljico, prevajalko, gostjo festivala Dnevi poezije in vina 2014.
V ljubljanskem mestnem kinu si lahko v teh dneh ogledamo film Kena Loacha Jimmyjev dom. Z njim se je letos potegoval za cannesko zlato palmo, v njem pa se je poklonil svobodomiselnemu duhu, ki ga je na Irskem v tridesetih letih poosebljal Jimmy Gralton. V filmu ga je upodobil Barry Ward, ki je ob premieri obiskal Ljubljano, z njim pa se je pogovarjal Matej Juh. Vabljeni k poslušanju Razgledov in razmislekov, na sporedu so vsak četrtek ob 13.05.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Nikolaj Lilin, ki se je rodil leta 1980 v Pridnestrju, nepriznanem, a de facto samostojnem, ozkem pasu ozemlja ob reki Dnester, stisnjenem med Moldavijo in Ukrajino, vzbuja pozornost in sproža polemike. Je mojster napetega žanra vznemirljivih, slikovitih pripovedi o življenju zločincev, tatov, morilcev, vojakov, plačancev. V slovenščino imamo prevedena njegova romana Sibirska vzgoja in Prosti pad. Tega posebnega sogovornika, za katerega se zdi, da v sebi združuje več življenj, kot jih zmore preživeti en sam človek, je pred mikrofon povabil Andrej Stopar.
V Bayreuthu, mestu z nekaj več kot 70 000 prebivalci, ki leži na severu Bavarske v pokrajini Frankovska, se te dni začenjajo Slavnostne igre – festival, posvečen ustvarjanju velikega skladatelja 19. stoletja Richarda Wagnerja. Prireditev si je zamislil Wagner sam, ki je bavarskega kralja Ludvika II. prepričal, da mu je v Bayreuthu prav za ta festival pomagal postaviti gledališče, v katerem je skladatelj nameraval uresničiti svojo idejo celovitega umetniškega dela. Leta 1876 so tam prvič uprizorili Rensko zlato – letošnji festival pa se začenja s Tannhäuserjem. Več o Wagnerju in Bayreuthu pa v oddaji Razgledi in razmisleki.
V Bayreuthu, mestu z nekaj več kot 70 000 prebivalci, ki leži na severu Bavarske v pokrajini Frankovska, se te dni začenjajo Slavnostne igre – festival, posvečen ustvarjanju velikega skladatelja 19. stoletja Richarda Wagnerja. Prireditev si je zamislil Wagner sam, ki je bavarskega kralja Ludvika II. prepričal, da mu je v Bayreuthu prav za ta festival pomagal postaviti gledališče, v katerem je skladatelj nameraval uresničiti svojo idejo celovitega umetniškega dela. Leta 1876 so tam prvič uprizorili Rensko zlato – prva predstava letošnjega festivala pa je Tannhäuser. V oddajo Razgledi in razmisleki smo uvrstili poglavje z naslovom Wagner in Bayreuth iz knjige Zmagoslavje glasbe Tima Blanninga.
V oddaji Razgledi in razmisleki bo slišati pogovor Tese Drev s Thomasom Brussigom, nemškim pisateljem, ki je bil gost letošnjega festivala Literature sveta – Fabula 2014. Thomas Brussig je eden najpomembnejših nemških pisateljev srednje generacije. Rodil se je leta 1964 v Vzhodnem Berlinu. Njegov prvenec Vodne barve je izšel leta 1991, roman Junaki kot mi imamo v slovenščini, prav tako knjigo Berlinska orgija. Oddajo je pripravila Tadeja Krečič.
Z oddajo Razgledi in razmisleki bomo povabili k poslušanju pogovora Andreja Rota s Juanom Goytisolom, španskim pisateljem, ki je bil gost letošnjega festivala Literature sveta – Fabula 2014. Juan Goytisolo se je rodil leta 1931, prvo knjigo je objavil leta 1954. Pred Francovo diktaturo se je umaknil v Francijo, domov se je vrnil šele po diktatorjevi smrti. Do zdaj je objavil petindvajset romanov, piše tudi eseje. Velja za enega najpomembnejših sodobnih evropskih pisateljev, za svoje delo je prejel več pomembnih literarnih nagrad.
Neveljaven email naslov