Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
714 epizod
714 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Srbski pisatelj in prevajalec Aleksandar Gatalica je avtor petnajstih knjig, med katarimi je s 50.000 izvodi največ uspeha doživel roman Velika vojna. Pred kratkim je v prevodu Mateje Komel Snoj izšel tudi v slovenščini, Vlado Motnikar pa je avtorja ob tej priložnosti povabil pred mikrofon.
Islandski film je v zadnjih letih v velikem razmahu. Dagur Kari (izg. Kauri), Grimur Hakonarson, Ase Helge Hjorleifsdottir je le nekaj ustvarjalcev, ki ustvarjajo filme, zanimive ne samo domačemu občinstvu, ampak tudi mednarodno uspešne in nagrajene. Med najbolj izstopajočimi islandskimi režiserji je tudi Benedikt Erlingsson. Po Zgodbah o konjih in ljudeh je zdaj posnel okoljevarstveno usmerjen film Bojevnica, ki mu je prinesel med drugim nagrado vodomec na lanskem Ljubljanskem mednarodnem festivalu LIFFE. Film si lahko ogledate v okviru slovenske art-kino mreže, premiero filma – prejšnjo sredo v Kinodvoru – pa je obiskal tudi Erlingsson. Pogovor z njim je posnela Tesa Drev
SISTEM UPRAVLJANJA, FINANCIRANJA IN ZAPOSLOVANJA V NORVEŠKEM GLEDALIŠČU Novo združenje za samozaposlene na področju gledališča in plesa Norveško gledališče ima precej drugačno zgodovino gledališča kot Slovenija. Še v petdesetih letih prejšnjega stoletja profesionalnih gledaliških institucij skorajda ni bilo, gledališka dejavnost je pretežno slonela na razvejani mreži ljubiteljskih gledališč te razpotegnjene države. Imeli pa so Ibsena, torej se pisanje za gledališče in profesionalno gledališče nista razvijala sočasno. Ob intenzivnem vplivu revolucionarnega leta 1968 se je Norveška odprla za vplive iz tujine in začela zajemati iz bazena raznovrstnih sodobnih uprizoritvenih praks, gledališča so se institucionalizirala, vzpostavili so tudi sistem izobraževanja na tem področju in usposobili nove generacije profesionalnega kadra. Sodobnost pa si delimo, saj podatki kažejo, da tako kot pri nas, se je razmerje med zaposlenimi in samozaposlenimi prevesilo v prid samozaposlenih gledaliških ustvarjalcev. Vsaj delno rešitev tega stanja ob ugodnem odstotku državnega proračuna, namenjenega kulturi, rešujejo z ustanovitvijo Alianse, združenja samozaposlenih igralcev in plesalcev z zagotovitvijo njihove večje socialne varnosti. Z enim od njih in z umetniško direktorico Arktičnega gledališča v Tromsu se je pogovarjala Vilma Štritof med tamkajšnjim dramaturškim delom pri predstavi in je oddajo tudi pripravila. Foto: Arktično gledališče v Tromsu, Norveška (foto: Cccc3333, https://en.wikipedia.org)
Ivana Kampuš sooblikuje sodobno slovensko književnost kot pesnica, pisateljica in prevajalka. Leta 1992 je objavila pesniško zbirko Tvoja sem piščal, med drugim je v nemščino prevedla pesniško zbirko Azur pesnice in esejistke Mete Kušar, predlani pa je založba Drava ob njenem okroglem jubileju izdala njeno pripovedno zbirko Polet v moj svet. Ivano Kampuš je pred tednji na njenem domu v zaselku Tešinja pri Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem obiskal Marko Golja in z njo posnel pogovor za tokratno oddajo Razgledi in razmisleki. Med drugim književnica v oddaji prebere Velikonočni psalm in prevod pesmi Ericha Frieda z naslovom Kar je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Marko Golja)
Tik pred koncem leta je preminil Amos Oz, eno najvidnejših imen sodobne izraelske književnosti, zelo plodovit pisatelj romanov, kratkih zgodb, esejev, knjig za otroke. Njegovi svetovno znani romani, kot so Zgodba o ljubezni in temnini, Črna skrinjica, Moj Mihael, Panter v kleti, Juda so prevedeni v kakih 45 jezikov, vsi našteti tudi v slovenščino. Za svoje ustvarjanje je dobil številna priznanja, marsikdo je mnenja, da bi moral dobiti Nobelovo nagrado za književnost. Roman Zgodba o ljubezni in temnini je avtorjeva najbolj osebna in celostna knjiga. Leta 2012 je izšla v zbirki Roman pri Mladinski knjigi v prevodu Mojce Kranjc, ob izidu pa je Amos Oz obiskal Maribor in Ljubljano. Takrat je Marko Golja posnel pogovor z njim. V spomin na izjemnega pisatelja v oddaji Razgledi in razmisleki.
Novembra je Ljubljano obiskala ugledna francoska pisateljica Marie NDiaye. Pisati je začela že zgodaj, kot gimnazijka je izdala prvo knjigo. Za svoja dela je dobila številne nagrade, med njimi prestižno Goncourtovo. V slovenščino imamo prevedene njene romane Rosie Carpe, Tri močne ženske in Ladivine, poleg tega pa tudi dramo Hilda. Leta 2007 se je Marie NDiaye z družino preselila v Berlin in devet let živela med Francijo in Nemčijo, zdaj večinoma živi v bližini Bordeauxa v Franciji. S francosko pisateljico Marie NDiaye se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Nina Gostiša. Foto: http://www.institutfrance.si/marie-ndiaye.html
Srbski pisatelj Dragan Velikić je za roman Preiskovalec drugič dobil nagrado tednika Nin za najboljši srbski roman. Nagrajeni roman, v katerem so čustva, preteklost, iskanje izgubljenega časa in pripovedovalčevo razmerje do mame mojstrsko prepleteni, je poslovenila Đurđa Strsoglavec, pisatelj pa je kmalu po izidu prevoda obiskal Ljubljano. Takrat je Marko Golja z njim posnel intervju, v katerem pisatelj pripoveduje o nastanku romana, pisateljskih začetkih, razmerju do mame in očeta ter še marsikaj, prebere pa tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja
Péter Nádas je za svoj književni opus prejel že številne nagrade, med njimi leta 1998 vilenico. V slovenščini imamo pet njegovih del: esejistično knjigo O nebeški in zemeljski ljubezni, kratki zgodbi Lastna smrt in Skrbna opredelitev kraja ter romana Konec družinskega romana in njegov opus magnum Vzporedne zgodbe. V tem monumentalnem delu na več kot 2000 straneh, ki v prevodu Marjance Mihelič nedavno izšlo pri založbi Beletrina, je Nádas panoramsko zaobjel 20. stoletje. O Vzporednih zgodbah se je med drugim s Pétrom Nádasem ob njegovem obisku Ljubljane pogovarjala Maja Žvokelj.
Konec oktobra je na ljubljanski Filozofski fakulteti potekala konferenca Na vzhod!, namenjena književnosti LGBTQ+ v Vzhodni Evropi. Številni sodelujoči so se spraševali, kako so se literarna produkcija, literarna veda in kritika tega področja razvijale v Vzhodni Evropi in zakaj ta v primerjavi z zahodom daje občutek, da manj sprejema seksualno in spolno nenormativnost. Vprašanja bo v oddaji z različnimi sogovorniki osvetlila Iza Pevec.
V iztekajočem se letu 2018 je kulturno-umetnostna vzgoja pri nas prvič dobila glas tudi v medijskem prostoru. Klemen Markovčič je v sodelovanju s strokovnjaki s tega področja zasnoval serijo mesečnih oddaj na Arsu, ki so v široki kot postavile tovrstno vzgojo na posameznih umetniških področjih. V tokratni oddaji je torej čas za razmislek o seriji in pogledu naprej.
V Cankarjevem letu, ko bo 11. decembra minilo 100 let od pisateljeve smrti, mineva tudi 140. obletnica rojstva drugega velikega Slovenca, Cankarjevega sodobnika in somišljenika doktorja Mihajla Rostoharja, ki ga javnost veliko manj pozna. In vendar je bil velik znanstvenik, psiholog, ustanovitelj katedre za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Bil je pa tudi izjemen mislec, vpet v družbena vprašanja svojega časa. Že na začetku 20. stoletja je bil v svojih polemikah neomajen nasprotnik klerikalizma ter novega ilirizma oziroma podleganja asimilacijskim težnjam zaradi nekritičnega razumevanja jugoslovanstva. O razmerju med pisateljem Ivanom Cankarjem in znanstvenikom Mihajlom Rostoharjem ter o pomenu njunih stikov za današnji čas piše v Razgledih in razmislekih Peter Kuhar.
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
»Performans-kritika je nemogoča gesta upora proti obstoječemu,« izjavlja dr. Nenad Jelesijević, svojo izjavo pa podpre s poglobljenim premislekom o fenomenu kritike v performansu, v zbirki teoretskih spisov z naslovom Performans-kritika, Zasuk v odpravo umetnosti. Predstavitev knjige, letos spomladi v studiu MGL, je potekala v obliki performansa, ki ga bomo v neposrednem radijskem prenosu s 34. Slovenskega knjižnega sejma, ponovili. V njem nastopata igralki in igralec: Ana Dolinar Horvat, Jana Zupančič in Milan Štefe ter Nenad Jelesijević. Oddajo bomo z uvodnimi in zaključnimi besedami zaokrožili s pogovorom z avtorjem knjige, z njim se bo pogovarjala Petra Tanko.
Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega letos obeležuje 60. obletnico, odkar jo je leta 1958 zasnoval Dušan Moravec. V najbolj pomembni in tudi najbolj obsežni slovenski teatrološki zbirki je številko 170, letos spomladi, zasedla izdaja knjige dr. Nenada Jelesijevića, z naslovom Performans-kritika, Zasuk v odpravo umetnosti. Zbirko teoretskih spisov povezuje avtorjeva izjava »Performans-kritika je nemogoča gesta upora proti obstoječemu«. Več o knjigi in na nekoliko drugačen način, pa v oddaji Razgledi in razmisleki, v prenosu v živo s pisateljskega odra na 34. Slovenskem knjižnem sejmu. foto: Ivan Merljak
Enajstega novembra 1918 ob 11h dopoldne se je končala prva svetovna vojne. Ob obeleževanju stote obletnice tega dogodkase s trpkostjo spominjamo štirih let morije, ki je neizbrisno zaznamovala Evropo. Zato smo za oddajo Razgledi in razmisleki izbrali potopisni esej Draga Jančarja, ki je nastal potem, ko je obiskal polja Flandrije, kjer ljudje še danes živijo v senci in pod vtisom velike vojne.
V Firencah je do 20. januarja 2019 na ogled razstava slovite umetnice srbskega rodu Marine Abramović. To je zadnja v seriji razstav sodobne umetnosti, s katerimi so v Palači Strozzi razgibali razstavno ponudbo Firenc in jo uvrstili tudi na zemljevid destinacij ljubiteljev sodobne umetnosti. Naš rimski dopisnik je priložnost izkoristil za obširen pogovor z direktorjem firenške Palače Strozzi; v njem sta se dotaknila tudi posebnosti pri upravljanju kulturne ustanove v javno-zasebnem partnerstvu. Pogovor Janka Petrovca z umetnostnim zgodovinarjem Arturom Galansinom boste slišali v tokratni oddaji Razgledi in razmisleki. foto: https://blog.palazzostrozzi.org/perche-il-blog.html
V oddaji Razgledi in razmisleki bo odzvanjal letošnji Frankfurtski knjižni sejem. Za Radio Slovenija je ta najpomembnejši vsakoletni dogodek knjižnega trga spremljal Aleksander Čobec in pripravil oddajo, v kateri bodo nastopili profesor in urednik dr. Miha Kovač, pisatelj Goran Vojnović in Harald Neidhardt, direktor evropskega inštituta za eksponentne tehnologije in pozitivno prihodnost.
Fotografinja Inge Morath se je rodila v avstrijskem Gradcu leta 1927. Takoj po rojstvu se je s starši – bila sta znanstvenika – preselila v Nemčijo. V Gradec se je vračala le še na obiske in počitnice. S starši in bratom je živela v Münchnu, nato v bližini Berlina in krajši čas v Franciji, pa spet v Nemčiji. V Berlinu je Inge Morath maturirala in začela študirati jezike, med vojno jo je pot zanesla v Budimpešto in v Salzburg, na Dunaj, v Pariz, London in nazadnje v Ameriko, kjer se je na začetku šestdesetih let poročila z znamenitim dramatikom Arthurjem Millerjem. Iz Amerike je kot fotografinja potovala po vsem svetu, tudi na Koroško in Štajersko, kjer je sklenila svoje fotografsko ustvarjanje. V Umetnostni galeriji Maribor so njene fotografije predstavili v okviru retrospektive. V Razgledih in razmislekih lahko v naslednjih minutah prisluhnete besedilu, ki ga je Inge Morath napisala o tem, kako se je po drugi svetovni vojni pridružila znameniti fotografski skupini Magnum. Besedilo je prevedla Staša Grahek.
Karpo Godina je najbolj uveljavljen in največkrat nagrajen slovenski filmar. S svojim ustvarjanjem je začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je skupaj z Želimirjem Žilnikom, Lordanom Zafranovićem, Dušanom Makavejevim in drugimi postal eden od ustvarjalcev novega jugoslovanskega oz. »črnega filma« - kot so njihovo ustvarjanje nenaklonjeno poimenovale tedanje oblasti. Zaradi njegovega radikalnega ustvarjanja, ki je bilo vselej uperjeno tudi proti vsem oblikam politične represije, so mu vse do osemdesetih prepovedali režirati filme, zato je v tem času deloval kot snemalec in direktor fotografije. Njegovi kratki filmi (kot so Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in Pogrešam Sonjo Henie) in celovečerci, kot sta Splav meduze in Rdeči boogie, so se vseeno za vedno zapisali v zgodovino. V teh dneh jih v obliki retrospektive prikazujejo tudi v slovitem newyorškem Muzeju sodobne umetnosti MoMA. S Karpom Godino se je za Razglede in razmisleke pogovarjala Tina Poglajen. V oddajo je vključena skladba iz Godinovega filma Rdeči boogie: ljudsko Kaj ti je deklica v priredbi Janeza Gregorca in izvedbi Ditke Haberl. Oddajo je uredila Staša Grahek. Fotografija iz filma Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica
Velibor Čolić – mož z naglasom Bosanski pisatelj, ki v francoščini s humorjem in z distance piše o begunstvu in vojni Pri založbi Goga je izšel prevod romana Sarajevski omnibus Veliborja Čolića, ki je ob tej priložnosti obiskal Slovenijo. Avtor, ki že deset let piše izključno v francoščini, je v Francijo prebegnil ob izbruhu vojne na Balkanu. Pri 28 letih se je pisatelj, novinar in glasbeni kritik, znašel v novi državi – nepismen. Ob prihodu je namreč poznal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Zdaj je eden najbolj prepoznavnih frankofonih avtorjev; njegova dela izdaja prestižna založba Gallimard. Pravi, da si lahko dovoli pisati le o svojem eksilu in samega sebe imenuje mož z naglasom. Z njim se je Nina Gostiša pogovarjala konec septembra, ko je bil gost pogovornega večera na Vodnikovi domačiji.
Neveljaven email naslov