Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
716 epizod
716 epizod
Gostimo pomembne domače in tuje ustvarjalce ter poslušalce seznanjamo z odmevnimi dogodki ali fenomeni na kulturnem področju doma in v tujini. Sporadično objavimo besedila, ki obravnavajo področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.
Brazilski fotograf Sebastiao Salgado je večino svojega življenja posvetil poročanju s kriznih žarišč. Dokumentiral je sušo v Sahelu, težke pogoje delavcev v brazilskih rudnikih zlata ter na naftnih vrelcih v Saudski Arabiji. Najbolj ga je zaznamoval genocid v Ruandi, zaradi katerega je, kot je dejal, zbolel na duši. Po nekajletnem premoru se je vendarle vrnil k fotografiji, tokrat k tistemu, kar človeku daje upanje, k naravi. Odpravil se je na popotovanje po svetu, na najbolj neobljudena področja našega planeta. Nastala je razstava Geneza, ki šteje 245 črno-belih fotografij in je na ogled v Mestnem muzeju ter v galeriji Jakopič v Ljubljani. O tem velikem fotografu in naravovarstveniku se je Ana Rozman za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala s kustosinjo razstave Marijo Skočir.
Slovenska pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner, izjemna, samosvoja in močna osebnost, se je rodila 19. junija 1906 na Fari pri Prevaljah. Bila je pripovednica, dramatičarka in publicistka. Po 4. razredu gimnazije se je zaposlila, se sama preživljala in pozneje dokončala gimnazijo in študij prava ter postala odvetinica v Ljubljani. Leta 1941 je končala doktorski študij prava in se kot članica Komunistične partije vključila v Osvobodilno fronto. V času okupacije je kot državna uradnica reševala zaprte Slovence iz italijanskih zaporov in taborišč. Leta 1942 je bila zaradi liberalnih ideji izključena tako iz Partije kot iz OF. Po vojni je kot odvetnica branila politične nasprotnike nove oblasti. Opozarjala je na nepravilnosti in nehumanost v montiranih sodnih postopkih. Prennerjevo so obtožili, da na procesih zagovarja protirevolucionarne elemente, zato so ji leta 1947 prepovedali opravljati odvetniško delo in jo izključili iz Društva slovenskih pisateljev. Aretirali so jo in jo leta 1949 poslali za dve leti na tako imenovano družbeno koristno delo v kazensko delovno taborišče za ženske. Ob sto deseti obletnici rojstva Ljube Prenner je bi v spominskem parku rodnih Prevalj odkrit njen spomenik - delo akademske kiparke Nace Rojnik. V sedemdesetih letih se je z Ljubo Prenner o njenem živlčjenju in delu pogovarjala Metka Smeh, poznamo jo bolj kot Meto Vajgl, izjemno zanimivo oddajo pa pbjavljamo v oddaji Razgledi in razmisleki.
Oddajo namenjamo Pablu Juanu Fajdigi. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu je nedavno podelilo Lavrinovo diplomo za njegov estetsko dovršeni prevajalski opus ter za dejavno in plodno posredniško vlogo med slovensko in hispansko kulturo. Pablo Juan Fajdiga se je rodil slovenskim staršem – povojnim emigrantom v Argentini; v Buenos Airesu je doštudiral filozofijo, tam je živel do leta 1991, tik pred osamosvojitvijo pa je z enosmerno letalsko vozovnico prišel v Slovenijo, deželo svojih prednikov, in tu ostal. Najprej je delal v kulturnem uredništvu časnika Slovenec, takrat je začel prevajati kratko prozo južnoameriških avtorjev v slovenščino, nato se je lotil prevajanja slovenske književnosti v španščino. Dela kot bibliotekar v Slovanski knjižnici v Ljubljani. S Pablom Juanom Fajdigo se je pogovarjala Staša Grahek. fotografija: Vinko Avsenak http://dskp-drustvo.si/index.php/novice/objava/podelitev-lavrinove-diplome-za-leto-2016
Pri Raziskovalni postaji ZRC SAZU Maribor in Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU je izšla monografija Maribor in Mariborčani, ki jo sestavlja štirinajst razprav z različnih znanstvenih področij. Monografija predstavlja prebivalstvo drugega največjega slovenskega mesta, posamezne etnične skupine, pomembne zgodovinske osebnosti, ob tem se poglobljeno dotika gospodarskega razvoja mesta in tudi izbranih kulturnih stvaritev, med njimi spomenikov. »Pričujoča znanstvena monografija predstavlja podobe Maribora in Mariborčanov, opozori pa tudi na bogastvo, raznolikost in zmogljivosti tega svojstvenega urbanega središča na Slovenskem ... « je v predgovoru zapisala urednica, dr. Maja Godina Golija, ki jo je v oddajo Razgledi in razmisleki povabila Simona Kopinšek. Razglednica iz l.1916 - Maribor prihodnosti
Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru so maja pripravili mednarodni simpozij o transkulturnih vidikih švicarske književnosti. Ob tej priložnosti so gostili tudi švicarskega avtorja Franca Supina, ki v svojih delih obravnava srečevanje kultur in drugih različnosti ter predvsem priseljenstvo svojih protagonistov. Franco Supino se je rodil leta 1965 v švicarkem Solothurnu in kot otrok italijanskih staršev iz okolice Neaplja odraščal dvojezično. Danes živi v svojem rojstnem mestu in je docent na Pedagoški fakulteti. Prevode njegovih romanov v slovenščino še pogrešamo, za prevode nekaterih odlomkov pa je poskrbela prof. dr. Vesna Kondrič Horvat, ki je tudi organizirala simpozij. S pisateljem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.
V minulih dneh je založba Beletrina z vrsto literarnih in kulturnih prireditev praznovala dvajsetletnico delovanja. Sodobno slovensko kulturo je obogatila z dolgo vrsto zanimivih knjig in z iskanjem novih in novih poti do bralca in kupca. Med knjigami, ki jih je izdala v zbirki humanistične literature Koda, omenimo samo Predsokratike, Gnostične evangelije, pa znanstveno monografijo Poetika in logika slovenskih mitov dr. Zmaga Šmitka ter pred kratkim izšlo zbirko filozofskih esejev Gorazda Kocijančiča z naslovom O nekaterih drugih. Pri leposlovni zbirki Beletrina pa pritegne predvsem uravnoteženi program prevodnih in izvirnih, sodobnih in tudi starejših del; med drugim so izdali kar deset knjig Franza Kafke. Več o simpatičnih začetkih založbe in njenem celostnem delovanju pa tudi nekoliko o njeni prihodnosti je v pogovoru z Markom Goljo povedal direktor založbe Mitja Čander. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
V Benetkah odpira vrata 15. arhitekturni bienale, ki letos postavlja v ospredje vprašanje bivanja. Na njem letos sodeluje 63 držav, med njimi tudi Slovenija. V Arzenalu, enem osrednjih prizorišč bienala, bo na ogled tudi slovenski projekt, ki sta ga pripravila arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič, ustanovitelja biroja Dekleva Gregorič arhitekti iz Ljubljane. Oba sta poleg arhitekturne prakse vpeta še v pedagoško in raziskovalno delo in delujeta tudi v mednarodnem prostoru. Naslov njunega projekta je Dom v Arzenalu. K pogovoru o letošnjem bienalu, njunem projektu in vprašanjih sodobne arhitekture ju je povabila Maja Žel – Nolda.
V oddaji Razgledi in razmisleki lahko prisluhnete pogovoru s slovaško pisateljico Danielo Kapitanovo. Njen književni prvenec, roman Samko Tale: knjiga o britofu, je izšel leta 2000 in požel nepričakovan uspeh. Postal je ena izmed dveh najbolj prevajanih knjig slovaške izvirne knjjiževnosti po letu 1989; lani pa je pri založbi Sodobnost International izšel tudi v slovenščini. O romanu Samko Tale: knjiga o britofu in drugih niansah njenega opusa se je z Danielo Kapitanovo pogovarjala Maja Žvokelj.
Tudi letos so organizatorji mednarodnega literarnega festivala Literature sveta – Fabula povabili slovenskega avtorja. Letos je to bila ilustratorka in striparka Samira Kentrić, ki je opozorila nase že s knjigo Balkanalije. Njeno najnovejše delo Pismo Adni, objavljeno v okviru programa Mlada Fabula, zagotovo ne nagovarja samo mlajših bralcev, nasprotno. Avtorica namreč upodablja stiske ljudi, ki živijo v vojni in ki bežijo pred njo v novo življenje … Njihovi stiski sopostavlja različne odzive, tudi negativne, in tako ustvarja kompleksno, zgoščeno podobo ene izmed najhujših človeških ran sodobnega sveta. Več o svojem delu je mlada umetnica povedala v oddaji Razgledi in razmisleki, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Avtoričin arhiv.
Sjon je eden najpopularnejših sodobnih islandskih piscev. Rodil se je leta 1962 v Reykjaviku. Literarno pot je začel kot nadebuden in predan pesnik, pozneje se je začel posvečati prozi. Napisal je številne romane, ki so prevedeni v kakih trideset jezikov. Med njimi sta najodmevnejša Modra lisica in njegov najnovejši roman Fant, ki ga ni bilo - ta je postal islandski roman leta 2013. Oba sta pred kratkim izšla pri Cankarjevi založbi v prevodu Anje Golob. Sjon je bil eden izmed osrednjih gostov letošnjega festivala Literature sveta, Fabula 2016. Takrat ga je k pogovoru povabila Maja Žvokelj. Pogovarjala sta se o njegovih literarnih začetkih in proznem ustvarjanju, omenila pa sta tudi sodelovanje z islandsko pevko Bjork:
Kolumbijski pisatelj, gost letošnje Fabule Juan Gabriel Vásquez, rojen v Bogoti leta 1973, je doštudiral pravo, na pariški Sorboni pa doktoriral iz latinskoameriške književnosti. Dolgo je bil kolumnist kolumbijskega dnevnika El Espectador. Poleg literature piše tudi eseje, prevaja in sodeluje z različnimi literarnimi revijami. Zvok stvari, ki padajo iz leta 2011 je avtorjev peti roman, za katerega je med drugim prejel literarno nagrado Alfaguara (2011) in International Dublin Literary Award (2014). Prevedli sta ga Tina Podržaj in Kristina Koritnik. S kolumbijskim pisateljem Juanom Gabrielom Vásquezom se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Marjeta Drobnič, prevajalka in literarna poznavalka. fotografija:www.airbeletrina.si
Matthias Göritz je šestinštiridesetletni nemški pisatelj, pesnik in prevajalec, rojen v Hamburgu. Po študiju filozofije in literature je več let preživel v Moskvi, Parizu in v ZDA ter tam poučeval kreativno pisanje na prestižnih univerzah, kot sta Bard College in New York University. Objavil je tri pesniške zbirke, tri romane, piše tudi publicistiko. Za prozni prvenec Kratek sen Jakoba Vossa je prejel nagrado Mara-Cassens-Preis, pozneje pa tudi prestižno nagrado Roberta Gernhardta. Matthias Göritz je bil letos gost festivala Literature sveta, Fabula 2016. z njim se je Za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tanja Petrič. Seveda sta največ pozornosti namenila njegovemu filmskemu romanu Sanjači in grešniki, ki je pred nedavnim izšel v slovenskem prevodu Mojce Krajnc pri založbi Litera.
Cees Nooteboom, nizozemski pesnik, pisatelj, esejist, potopisec je eden izmed osrednjih pisateljskih imen ne le na Nizozemskem, temveč v svetovnem merilu. Letos je bil gost festivala Literature sveta, Fabula 2016 in takrat ga je Tadeja Krečič povabila pred mikrofon. Avtor romanov, kot so Rituali, Naslednja zgodba, Vsi sveti, Raj, izgubljeni (vse naštete imamo tudi v slovenščini), potopisov, kot je Stranpoti do Santiaga, pa esejev, na primer Ugrabitev Evrope, je tudi izjemen pesnik. V oddaji bomo slišali tudi njegovo pesem As. FOTO: Matej Pušnik
Festival dokumentarnega filma, ki je v Ljubljani potekal drugi teden marca, je ponudil nekaj izjemno zanimivih pogovorov z gosti. Med njimi je letos še posebej izstopala kontekstualizacija dokumentarnega filma Dobri državljan, ki govori o ameriških programih za množično zajemanje podatkov na svetovnem spletu. Ti programi po oceni filmskega protagonista, upokojenega tehničnega direktorja ameriške Agencije za nacionalno varnost Williama Binneyja, niso samo neučinkoviti, temveč nezakoniti in v nasprotju z ameriško ustavo. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki smo poleg Binneyjevih zbrali razmišljanja režiserja Freidricha Moserja, ki so nastala po projekciji v Kinodvorovi kavarni v pogovoru z novinarjem Dela Lenartom J. Kučićem.
Lansko leto je dokazalo, da lahko med nove in zelo izvirne filmske valove vpišemo sodobno islandsko kinematografijo. Po Baltasarju Kormákurju, ki je leta 2014 posnel odmeven film Globina, sta lani evropsko in svetovno občinstvo navduševala Dagur Kári z Dobrodušnim velikanom in Grímur Hákonarson s filmom Ovna. Prejela sta tudi več nagrad, prvi na festivalu Tribeca, drugi na canneskem festivalu v kategoriji Posebni pogled in na ljubljanskem Liffu. Z Dagurjem Kárijem se je na festivalu v Karlovih varih srečal Matej Juh, z Grímurjem Hákonarsonom pa se je ob njegovem nedavnem obisku Ljubljane pogovarjala Tesa Drev.
Slovenski književni klasiki le redko doživijo postmoderne predelave - če pa že, ta dela običajno niso bila širše znana. Prevajalec, komik in pisatelj Boštjan Gorenc to spreminja s svojimi humornimi zgodbami v knjigi z naslovom sLOLvenski klasiki. V knjigi je petdeset slovenskih klasikov in njihovih del, ki jih večina pozna iz šolskih dni, interpretiral za današnji čas – o tem, da pri nas za takšna dela vlada veliko zanimanje, priča podatek, da je od izida februarja letos knjiga že doživela prvi ponatis. Z Boštjanom Gorencem se je za oddajo Razgledi in razmisleki pogovarjala Tina Poglajen.
Oddajo namenjamo plesalcu in koreografu Edwardu Clugu. Rodil se je v Romuniji, kjer je tudi študiral; že leta 1991 je postal član mariborskega baletnega ansambla, leta 2003 pa njegov umetniški vodja. Pod njegovim vodstvom je baletni ansambel začel novo obdobje razvoja in raziskovanja novih poti v domeni sodobnega baleta, ki še kar traja. Edward Clug je dobitnik mnogih nagrad; za koreografijo sodobnega baleta Peer Gynt v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa je letos dobil tudi nagrado Pie in Pina Mlakar. Z Edwardom Clugom se je pogovarjala Brigita Mohorič. fotografija: Tiberiu Marta www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/peer-gynt/
V Ljubljani poteka 18. festival dokumentarnega filma. Opazno mesto v programu ima retrospektiva ukrajinsko-ruskega režiserja Sergeja Loznice. Rojen je bil v sovjetski Belorusiji, vendar se je z družino kmalu preselil v Ukrajino; tam je preživel mladost in diplomiral na kijevski Politehniki, nato pa študiral na moskovski VGIK. Po prelomnih dogodkih na vzhodu Ukrajine in na Krimu, ki jih je ovekovečil v filmu Maidan (2014), se je Sergej Loznica začel opredeljevati kot Ukrajinec. V oddaji Razgledi in razmisleki boste slišali pogovor, ki ga je leta 2011 s Sergejem Loznico v Trstu posnela Ingrid Kovač Brus.
V Razgledih in razmislekih se bo predstavila pisateljica Anne Valenčič Davis. Rodila se je leta 1945 slovenskim staršem v Toledu, v severnoameriški državi Ohio, zdaj živi v Čilu, vendar ohranja stike z domovino svojih staršev. Tako je pri Izseljenski matici poleti izšel njen roman Petunija v čebulni gredi. O tem romanu, o siceršnjem pisateljevanju in poučevanju jezikov, o spominih na otroštvo in na življenje v Čilu Anne Valenčič Davis pripoveduje Andreju Rotu.
V Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete in Društva slovenskih izbobražencev v Trstu je bila 15. februarja 2016 Prešernova proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik je bil filozof in publicist Jernej Šček, sicer profesor filozofije na slovenskih gimnazijah v Trstu. Njegovemu zanimivemu razmišljanju, ki razkriva, v kakšnih legah doživlja kulturo, slovensko kulturo - predvsem sedanjega trenutka - mladi intelektualec z zahodnega roba Slovenstva v Evropi, bomo prisluhnili v oddaji Razgledi in razmisleki.
Neveljaven email naslov