Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste že bili v Baški grapi? To je ozek, ob reki Bači stisnjen svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je vanj s težavo utrdila cesta in zrinila Bohinjska železnica. Vseskozi ujeta v varno naročje gora, na eni strani ogrlico Spodnjih Bohinjskih gora, na drugi pa Porezen, Kojco in Šentviško planoto, se z vso silo zajeda v ozke soteske. Veliko je prepadih grap in vlažnih globeli, preseneča pa tudi s prijaznimi in slikovitimi travnatimi zajedami. Na dno je usidranih nekaj večjih naselij, medtem ko se na strma pobočja kakor gnezda pripenjajo slikovite vasice. Tako bi lahko povzeli vabilo, ki ga popotnikom ponuja brošura Društva Baška dediščina.
Prepoznavnost Baške grape bi bila zagotovo manjša, če ne bi pri skorajda vseh turističnih, etnoloških, pohodniških in še kakšnih projektih, povsem predano sodelovala družina Zgaga. To prepoznavnost Grape sta začela odstirati na lastno pobudo in kasneje tudi s pomočjo Društva Baška dediščina, najprej Cveto in Olga Zgaga, zdaj je krmilo aktivnosti prevzela Alenka Zgaga, ki je gostja oddaje Razkošje v glavi.
Baška grapa je vse bolj prepoznavna zaradi številnih prireditev, tako turističnih, etnoloških, športnih, kulturnih in drugih. Tako, da ne mine mesec da se v Grapi ne bi kaj dogajalo.
"Tradicionalnim prireditvam dodajamo vsako leto sporočilo, vsebino pa črpamo ali iz zgodovine kraja in okolice ali iz vsakdanjega toka življenja. Seznam tradicionalnih prireditev je za tako malo društvo kar poln: delavnica izdelave pušlov (butar), Volfovo srečanje (maj), Odmevi dediščine (junij), Stržiškarski sejem (skupaj s KS Stržišče), pohod po Bevkovi poti, september(skupaj s TD pod Kojco, Cerkljanskim muzejem, Turistično kmetijo pri Flandru, KUD Cerkno), Pohod po Tematski poti Na svoji zemlji (oktober), Paslejdnca (november), "pove Alenka Zgaga.
Ta prepoznavnost pa je, kot že rečeno, sad aktivnosti, ki sta jih začela najprej starša Alenke Zgaga; mama Olga, je na primer lani napisala 100 člankov za različne revije in časopise o Baški grapi. Zato brez družine Zgaga; Baška grapa ne bi bila tako znana širšemu krogu ljudi. To potrdi tudi Alenka ki pa poudarja, da vsega tega brez domačinov in tistih »Graparjev«, ki živijo drugje, ne bi zmogli sami. Ko je kot majhna deklica vsak konec tedna s starši prihajala v Baško grapo je ugotovila, da Grape v Novi Gorici sploh ne poznajo. To je bil izzivi, da bi Grapo raziskali, opisali. Prav njeni starši so sprejeli ta izziv z zapisovanjem zgodovine, dogodkov, običajev in navad. Tako se je začelo tudi sodelovanje z izseljenci, saj je veliko ljudi odšlo iz Grape s trebuhom za kruhom.
Takrat so ustanovili Društvo Baška dediščina, pove Alenka Zgaga, eden od soustanoviteljev tega društva je bil ob Alešu Bizajlu in Dušanu Droletu tudi njen oče.
Alenka Zgaga se ne želi izpostavljati kot posameznica, saj pravi, da vse počnejo skupaj, njene ideje zaživijo le če jih sprejmejo in uresničijo sokrajani, člani društva in drugi, ki se zavzemajo za prepoznavnost Baške grape.
Člani Društva Baška dediščina (DBD) so konkretno ohranili pomembne spomenike tehniške dediščine: Prangarjev mlin z žago venecijanko ( ob podpori KS Stržišče in Občine Tolmin) in Jakovo kovačijo ( ob podpori Občine Tolmin). Skupaj s Slovenskimi železnicami ohranjajo tehniški biser vetrovalno napravo za bohinjsko železnico pri predoru Bukovo, ki je edina te vrste še ohranjena v Evropi.
Ob tem pa zapisujejo tudi zgodbe in ohranjajo nesnovno dediščino.
Društvo pripravlja tudi različne brošure, vodnike v lastni "režiji" in skupaj z drugimi ustanovami in društvi.
Člani Društva Baška dediščina pripravljajo številne prireditve.
Kako aktivna je Alenka Zgaga pove to, kje vse deluje. Kjer se kaj dogaja, je Alenka zraven. Leta 2011 je organizirala prvo poroko v Jakovni hiši v starem delu Podbrda (Jakovna hiša v kateri se nahaja info točka Baške grape in razstava kratka zgodovina Baške grape in Bohinjske proge). Za darilo je ženinu in nevesti podarila nastop Vocala Bača Podbrdo, ki so jima zapeli pesem Dan ljubezni. Bilo je zelo ganljivo. Ob tem so se zbrali krajani in čestitali ženinu, ki je doma iz Podbrda in nevesti iz Hudajužne v Baški grapi.
Sicer pa je Alenka Zgaga:
članica / predsednica Društva Baška dediščina (DBD), članica PD Podbrdo, članica Športnega društva Podbrdo, sodeluje aktivno s Kulturnim društvom Podbrdo že več let (s pevskim sestavom ženski pevski zbor Okarina , ki trenutno ne deluje več, Vocalom Bača Podbrdo -prvotno Nonet Bača Podbrdo), PGD Podbrdo, PGD Grahovo ob Bači, ŠD Zarja Koritnica, ŠBK Rudi Bašelj Koritnica,
DBD pa aktivno sodeluje tudi z društvi izven Občine Tolmin: Muzejsko društvo Žiga Zois iz Bohinjske Bistrice (pobrateni), TD Pod Kojco (Občina Cerkno), TD Železniki (Občina Železniki) in TD Davča (občina Železniki),
DBD je član naslednjih zvez ( v katerih je Alenka aktivna v različnih vlogah), Turistična zveza Gornjega Posočja - podpredsednica zveze, Zveza organizacij za tehnično kulturo Tolmin, posledično Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Turistična zveza Slovenije (aktivno sodelujejo pri programu, predvsem na področju tematskih poti), Gibanje Kultura - natura, Ustanova fundacija Bit Planota (Alenka Zgaga je članica sveta nevladnih organizacij za Goriško statistično regijo, člani strokovnega odbora društev pri Železniškem muzeju Slovenije (8 članic- društev, ki skrbijo oziroma imajo v upravljanju tehnično dediščino Slovenskih železnic), Las Dolina Soče (Alenka Zgaga nadomestni član nadzornega odbora, LTO Sotočje Tolmin Kobarid (zavod za razvoj turizma v Posočju).
907 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ste že bili v Baški grapi? To je ozek, ob reki Bači stisnjen svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je vanj s težavo utrdila cesta in zrinila Bohinjska železnica. Vseskozi ujeta v varno naročje gora, na eni strani ogrlico Spodnjih Bohinjskih gora, na drugi pa Porezen, Kojco in Šentviško planoto, se z vso silo zajeda v ozke soteske. Veliko je prepadih grap in vlažnih globeli, preseneča pa tudi s prijaznimi in slikovitimi travnatimi zajedami. Na dno je usidranih nekaj večjih naselij, medtem ko se na strma pobočja kakor gnezda pripenjajo slikovite vasice. Tako bi lahko povzeli vabilo, ki ga popotnikom ponuja brošura Društva Baška dediščina.
Prepoznavnost Baške grape bi bila zagotovo manjša, če ne bi pri skorajda vseh turističnih, etnoloških, pohodniških in še kakšnih projektih, povsem predano sodelovala družina Zgaga. To prepoznavnost Grape sta začela odstirati na lastno pobudo in kasneje tudi s pomočjo Društva Baška dediščina, najprej Cveto in Olga Zgaga, zdaj je krmilo aktivnosti prevzela Alenka Zgaga, ki je gostja oddaje Razkošje v glavi.
Baška grapa je vse bolj prepoznavna zaradi številnih prireditev, tako turističnih, etnoloških, športnih, kulturnih in drugih. Tako, da ne mine mesec da se v Grapi ne bi kaj dogajalo.
"Tradicionalnim prireditvam dodajamo vsako leto sporočilo, vsebino pa črpamo ali iz zgodovine kraja in okolice ali iz vsakdanjega toka življenja. Seznam tradicionalnih prireditev je za tako malo društvo kar poln: delavnica izdelave pušlov (butar), Volfovo srečanje (maj), Odmevi dediščine (junij), Stržiškarski sejem (skupaj s KS Stržišče), pohod po Bevkovi poti, september(skupaj s TD pod Kojco, Cerkljanskim muzejem, Turistično kmetijo pri Flandru, KUD Cerkno), Pohod po Tematski poti Na svoji zemlji (oktober), Paslejdnca (november), "pove Alenka Zgaga.
Ta prepoznavnost pa je, kot že rečeno, sad aktivnosti, ki sta jih začela najprej starša Alenke Zgaga; mama Olga, je na primer lani napisala 100 člankov za različne revije in časopise o Baški grapi. Zato brez družine Zgaga; Baška grapa ne bi bila tako znana širšemu krogu ljudi. To potrdi tudi Alenka ki pa poudarja, da vsega tega brez domačinov in tistih »Graparjev«, ki živijo drugje, ne bi zmogli sami. Ko je kot majhna deklica vsak konec tedna s starši prihajala v Baško grapo je ugotovila, da Grape v Novi Gorici sploh ne poznajo. To je bil izzivi, da bi Grapo raziskali, opisali. Prav njeni starši so sprejeli ta izziv z zapisovanjem zgodovine, dogodkov, običajev in navad. Tako se je začelo tudi sodelovanje z izseljenci, saj je veliko ljudi odšlo iz Grape s trebuhom za kruhom.
Takrat so ustanovili Društvo Baška dediščina, pove Alenka Zgaga, eden od soustanoviteljev tega društva je bil ob Alešu Bizajlu in Dušanu Droletu tudi njen oče.
Alenka Zgaga se ne želi izpostavljati kot posameznica, saj pravi, da vse počnejo skupaj, njene ideje zaživijo le če jih sprejmejo in uresničijo sokrajani, člani društva in drugi, ki se zavzemajo za prepoznavnost Baške grape.
Člani Društva Baška dediščina (DBD) so konkretno ohranili pomembne spomenike tehniške dediščine: Prangarjev mlin z žago venecijanko ( ob podpori KS Stržišče in Občine Tolmin) in Jakovo kovačijo ( ob podpori Občine Tolmin). Skupaj s Slovenskimi železnicami ohranjajo tehniški biser vetrovalno napravo za bohinjsko železnico pri predoru Bukovo, ki je edina te vrste še ohranjena v Evropi.
Ob tem pa zapisujejo tudi zgodbe in ohranjajo nesnovno dediščino.
Društvo pripravlja tudi različne brošure, vodnike v lastni "režiji" in skupaj z drugimi ustanovami in društvi.
Člani Društva Baška dediščina pripravljajo številne prireditve.
Kako aktivna je Alenka Zgaga pove to, kje vse deluje. Kjer se kaj dogaja, je Alenka zraven. Leta 2011 je organizirala prvo poroko v Jakovni hiši v starem delu Podbrda (Jakovna hiša v kateri se nahaja info točka Baške grape in razstava kratka zgodovina Baške grape in Bohinjske proge). Za darilo je ženinu in nevesti podarila nastop Vocala Bača Podbrdo, ki so jima zapeli pesem Dan ljubezni. Bilo je zelo ganljivo. Ob tem so se zbrali krajani in čestitali ženinu, ki je doma iz Podbrda in nevesti iz Hudajužne v Baški grapi.
Sicer pa je Alenka Zgaga:
članica / predsednica Društva Baška dediščina (DBD), članica PD Podbrdo, članica Športnega društva Podbrdo, sodeluje aktivno s Kulturnim društvom Podbrdo že več let (s pevskim sestavom ženski pevski zbor Okarina , ki trenutno ne deluje več, Vocalom Bača Podbrdo -prvotno Nonet Bača Podbrdo), PGD Podbrdo, PGD Grahovo ob Bači, ŠD Zarja Koritnica, ŠBK Rudi Bašelj Koritnica,
DBD pa aktivno sodeluje tudi z društvi izven Občine Tolmin: Muzejsko društvo Žiga Zois iz Bohinjske Bistrice (pobrateni), TD Pod Kojco (Občina Cerkno), TD Železniki (Občina Železniki) in TD Davča (občina Železniki),
DBD je član naslednjih zvez ( v katerih je Alenka aktivna v različnih vlogah), Turistična zveza Gornjega Posočja - podpredsednica zveze, Zveza organizacij za tehnično kulturo Tolmin, posledično Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Turistična zveza Slovenije (aktivno sodelujejo pri programu, predvsem na področju tematskih poti), Gibanje Kultura - natura, Ustanova fundacija Bit Planota (Alenka Zgaga je članica sveta nevladnih organizacij za Goriško statistično regijo, člani strokovnega odbora društev pri Železniškem muzeju Slovenije (8 članic- društev, ki skrbijo oziroma imajo v upravljanju tehnično dediščino Slovenskih železnic), Las Dolina Soče (Alenka Zgaga nadomestni član nadzornega odbora, LTO Sotočje Tolmin Kobarid (zavod za razvoj turizma v Posočju).
Preden je Franc Pliberšek postal rezbar in slednjič tudi kipar, je moral preživeti mnogo padcev. Dobesedno. O judu in umetnosti, ali celo mogoče o judu kot umetnosti, pa v Razkošju v glavi avtorja Marka Radmiloviča.
"Naj bom tam, kjer moram biti, naj naredim stvari, ki jih moram narediti, naj srečam ljudi, ki jih moram srečati!" To je misel, ki skozi življenje vodi teologinjo in magistrico socialnega dela Ivanko Berčan. Je oseba, ki ljubi preprosto življenje in naravo. Življenje jemlje kot potovanje in kot nenehno učenje. Vsak človek, ki ga sreča, jo vedno obogati. Verjame tudi, da ima vsak od nas določeno nalogo v življenju in čisto dovolj notranje modrosti za svoje življenje. 23 let je bila redovnica v skupnosti Družbe hčera Marije Pomočnice na Bledu, po izstopu pa je svoje življenje posvetila mladim, ki jih vzgaja ulica in najbolj ranljivim ter izgubljenim - odvisnikom. Leta 2003 je ustanovila Društvo za delo z mladimi v stiski Žarek, dve leti kasneje pa še komuno za zdravljenje odvisnosti od droge in alkohola Skupnost Žarek. Ivanka Berčan bo gostja oddaje Razkošje v glavi, ki jo pripravlja Petra Medved.
Zase na pol v šali pravi, da se je razvoju znanstvene kariere po končani medicinski fakulteti posvetila iz obupa, ker ni izpolnila svojega prvotnega cilja, da bi bila gospodinja s štirimi otroki. A takoj poudari neizmerno radost, ki jo čuti ob svojem sinu. Družino si je vsaj za silo povečala z družbo treh mačk, življenje pa zapolnila tudi z izzivi na področju raziskovanja strupenih snovi in njihovega vpliva na ljudi. Rada se povezuje s strokovnjaki doma in v oddaljenih kulturah, v prostem času pa že od nekdaj ceni vodo in z njo povezane dejavnosti, predvsem plavanje.
Vladimir Habjan je svoje življenje posvetil goram in novinarstvu. Najprej je obe področji še ločeval, potem pa ju je združil kot urednik Planinskega vestnika, za katerega skrbi že od leta 2001. Objavil je že več kot 400 člankov z gorsko tematiko, hkrati pa je ostal goram zavezan kot alpinist, gorski reševalec in fotograf. Po izobrazbi je sicer sociolog in to je mogoče začutiti tudi v njegovih knjigah, ki pozornemu bralcu vedno ponujajo tudi tisti osebno doživeti "človeški dejavnik" pisanja. V oddaji Razkošje v glavi bo del njegove Poti z njim prehodil Jure K. Čokl.
Kako drugače zveni, ko časovnemu obdobju petindvajsetih let dodamo oznako "četrt stoletja". Toliko časa namreč mineva od skrbno zasnovane akcije tedanje slovenske milice, ki je storila vse, da bi preprečila tako imenovani "miting resnice" srbskih nacionalistov, ki je bil premišljeno načrtovan na sila simboličen dan: 1. december 1989. V vrstah poveljujočih operativcev akcije SEVER je bil tudi tedanji poveljnik posebne enote Milice Uprave za notranje zadeve Maribor Bojan Lunežnik. V oddaji Razkošje v glavi bomo z njim govorili tudi o stanju v slovenskih miličniških vrstah v trenutku, ko se je bilo treba odločno postaviti zoper centralizem in za slovenske narodne interese. Trenutki odločitve so se zgodili v glavah posameznikov in na kolektivni ravni. Zaradi srčnosti in zavesti je bila tudi pri Bojanu Lunežniku odločitev o tem znana že vnaprej. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.
Radovednost in izkušnja z odličnimi učitelji v njegovem odraščanju sta ga popeljala - čeprav že močno slabovidnega - na pedagoško akademijo. A to mu ni bilo dovolj, vpisal je študij filozofije in ga tudi dokončal. Stane Padežnik pa vendarle ni običajen filozof, astroterapevt, pedagog in avtor več knjižnih izdaj. Zaradi bolezenskega pešanja vida je bila njegova pot v marsičem posebna. Vse večja vidna tema ga ne ustavlja, nasprotno, o prigodah slepih in slabovidnih piše knjigo. Kako je in še doživlja proces izgube vida, ki je njegovo življenje postavil na glavo, a ga na neki način tudi obogatil? Na kakšen način? Od kod moč in ljubezen do vsega, kar aktivno počne, pa tudi o tem, kakšno leto 2015 se nam obeta v astrološkem smislu, nam bo Stane Padežnik pripovedoval v oddaji Razkošje v glavi. Pripravlja jo Carmen L. Oven.
"Aldo Kumar je znani skladatelj in umetnik, rojen leta 1954 v naselju Travnik pri Idriji. Uvrščajo ga med najpogosteje izvajane slovenske skladatelje in je na instrumentalnem ter simfoničnem področju ustvaril vrsto pomembnih del. Je vsestranski skladatelj, čigar skladateljski opus obsega zborovsko, solistično, komorno, vokalno-instrumentalno, scensko in filmsko glasbo, njegova glasbena govorica pa je pogosto v duhu istrske glasbe. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je zaposlen kot izredni profesor." Tako Idrijčani tudi na spletnih straneh ponosno predstavljajo svojega rojaka, Aldo Kumar pa je delček svojega dojemanja in razumevanja glasbe že pred časom strnil v stavek: "Glasba nas preprosto potopi vase in mogoče je od vseh umetnosti najbolj sposobna spreminjati naša razpoloženja." Za oddajo Razkošje v glavi ga bo ob njegovo 60-letnici v studio povabil Dušan Berne.
Marjetka Popovski je Primorka, čeprav so njene korenine močno razvejane in ima prednike od Tirolske do Grčije. Prepeva že vse življenje od otroškega zborčka naprej ... Je diplomirana fizioterapevtka in med delom v Domu upokojencev v Izoli je odkrila tudi terapevtsko moč glasbe. Ustanovila je pevsko skupino Val morja in organizirala ansambel Marinaio bend. Nastopali so doma in po vsej Sloveniji. Navdušenje se je širilo, zato je Marjetka organizirala revijo pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije. Danes prepeva ljudske pesmi, poučuje glasbo na Obali in med Slovenci na Tržaškem, kjer vodi več ženskih pevskih skupin. Mlade iz zamejstva, avstrijske Koroške in Porabja pa je poučevala na UNESCO-vi osnovni šoli v Piranu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Bila je jezikavo dekletce. Odličnjakinja, ki pa so ji v spričevalo zapisali manj primerno vedenje. Tudi zaradi dolgega jezika. Takrat si ni mislila, da bo prav z jezikom in z rabo besede služila svoj kruh. Betka Šuhel Mikolič, nekdanja radijska in televizijska napovedovalka ter predavateljica veščin javnega nastopanja, danes uspešno vodi butične odnose z javnostmi, čeprav je kot nekdaj ena najboljših slovenskih tekačic na 400 m nameravala postati profesorica telesne vzgoje. Kakšno vlogo igra v njenem življenju slovenski jezik, kaj pomeni butični PR, kaj zahteva sodelovanje z vrhovi slovenskega javnega in političnega življenja, kaj je zanjo pravo razkošje v življenju pa tudi o tem, kako se vsako jutro, še pred polnim delovnikom, povzpne na vzpetino nad glavnim mestom. Betka Šuhel Mikolič bo gostja oddaje Razkošje v glavi, ki jo pripravlja Carmen L. Oven.
Začel je kot slikar, potem je bil pravzaprav prisiljen postati freskar in grafik, slednjič pa na enak način tudi kipar. S to razliko, da je kiparstvo ves čas nosil v duši in ga videl kot luč na koncu predora. Tomaž je umetnik, ki ve, da je "umetnost tudi velik boj". Meja med umetnostjo in preživetjem se zabriše, toda pomembno je, da se ohranja užitek umetniškega ustvarjanja. "Umetnik ima presežek ega. Da pa je postal umetnik, mora biti pripravljen na kruto resničnost boja za preživetje." Tomaž Plavec najbolj uživa v procesu nastajanja umetnine. Ima poseben odnos do materialov. Rad ima predvsem les in zadnje čase tudi aluminij. V sozvočju teh dveh materialov nastaja Alupunktura, niz obrazov Šumarjev, ki z lesenimi koli prikazujejo večni življenjski krog povezanosti človeka in narave. In kdo so Šumari? Odgovor na to vprašanje boste lahko med drugim slišali v oddaji Razkošje v glavi, ki jo pripravlja Jurij Popov.
Profesor dr. Tone Vidrih je formalno že v pokoju. Toda samo formalno, ker vezi z Biotehniško fakulteto ni pretrgal. Na tratah okrog fakultetnih poslopij na Jamnikarjevi ulici pod Rožnikom se pase čreda njegovih ovac, ki jih preučuje in spoznava še danes. Pravi, da bi se morali tudi ljudje marsikaj naučiti od živali, saj te ravnajo v skladu z razmerami v naravi, mi pa to naravo posiljujemo. Če bi ravnali po zdravi kmečki pameti, bi bilo lahko marsikaj drugače, dodaja, pri čemer pa nima v mislih samo politike, ampak prav vse, kar nas obdaja. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Brane Grubar je leta 1964 končal študij dramske igre v letniku profesorja Ivana Jermana na AGRFT v Ljubljani in se potem najprej redno zaposlil v SLG Celje. Celjskemu gledališkemu ansamblu je bil zvest do leta 1975, ko je postal član ljubljanske Drame, v kateri občasno nastopa tudi zdaj po upokojitvi. Ob svojih rednih zaposlitvah pa je velikokrat gostoval tudi v drugih slovenskih institucionalnih gledališčih, pri čemer so ga nekajkrat pritegnili tudi manjši odri eksperimentalnih gledališč. Kritiki so "pod črto" njegove igralske kariere napisali tudi stavek, da je "z odmerki komičnega in tragičnega upodabljal like, ki se gibljejo na meji razumnega", zelo pohvalne kritike pa je požel tudi za svoje vloge na filmskem platnu ter v televizijskih in radijskih igrah in nadaljevankah. In če je njegova "poklicna barka" pogosto plula po "precej razburkanih umetniških vodah", je zasebno, kot neutrudni jadralec in celo tekmovalec, iskal predvsem "dober veter v jadrih" ...
Čeprav še ni dopolnil trideset let, se je Ciril Jazbec že uvrstil med najbolj prepoznavne slovenske fotografe doma in v tujini. Po končanem študiju ekonomije je odšel na podiplomski študij fotožurnalizma in dokumentarne fotografije na londonski College of Communication. Za magistrsko nalogo se je odpravil na drug konec sveta - na otočje Kiribati, kjer je posnel eksotično reportažo o tamkajšnjih prebivalcih. Tudi večkrat zapored je za svoje delo dobival najprestižnejše nagrade, kar mu je, kot sam poudarja, utiralo poti za objavljanje novih fotografskih zgodb. Tako je, na primer, med drugim fotografiral in raziskoval tudi na Aljaski in Grenlandiji. Sicer pa pravi, da je fotografiranje "treniral" kar na bratu in sestri, ki sta po njegovi oceni zelo fotogenična, pri nas pa ga poznamo tudi kot avtorja številnih oglasnih fotografij, ki nas spremljajo vsak dan. Cirila Jazbeca, fotografa in predvsem razmišljujočega ustvarjalca, ki je v svojem življenju "ušpičil" tudi marsikaj nefotografskega, je v oddajo Razkošje v glavi povabila Carmen L. Oven.
Humanist v najširšem pomenu besede. Včasih je pisal pesmi in prozo, z njegovo pomočjo je nastal marsikateri maturitetni spis. Zgodaj se je navdušil nad potovanji, zgodovino, enkrat je celo dlje ostal v Afriki kot učitelj. Danes živi v Ljubljani, kjer je predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja in Katedre za nevrologijo, profesor na Medicinski fakulteti ter je tudi soustanovitelj srednjeevropskega meduniverzitetnega študija Kognitivne znanosti. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek se je v pogovoru z Maticem Jermanom dotaknil tako svojega dela kot tudi potovanj skozi življenje in po svetu.
Slavko Oblak je slovenski kipar, ki živi in dela na Bavarskem. Za takim bolj ali manj suhoparnim opisom se skriva izjemna, v domovini sicer malo znana oseba, katere življenje je bilo polno preobratov, vzponov in tudi padcev. »Blejc« Slavko je tudi v pastoralni pokrajini Bavarske ostal zvest svojemu izvirnemu dojemanju narave, umetnosti in življenja. Redko se pojavlja v javnosti, kar ima kot umetnik povedati, pa pove z velikimi bronastimi cvetlicami, ki so mu prinesle prepoznavnost in priznanja po vsem svetu. V oddajo Razkošje v glavi ga je povabil Marko Radmilovič.
Za svoje umetniško ustvarjanje pravi, da gre pri tem predvsem za upodabljanje domišljije, njene domišljije. Te ima veliko in najbrž se niti sama ne zaveda, koliko. Saška sodi med ljudi, ki imajo izjemno široko paleto zanimanj. Beseda dolgčas je zanjo tujka, ki je ne razume. Čeprav je doštudirala organizacijo dela, je predana predvsem umetnosti. Slika, režira gledališke igre, piše scenarije, vodi ustvarjalne delavnice za otroke, fotografira, piše pesmi. Svoje doživljanje Benetk je stkala v pesniški prvenec Beneške čipke. Velja za vsestransko umetnico, v pogovoru z Jurijem Popovom, pa je posebej poudarila, da ji je bila na vsaki prelomnici življenja najpomembnejša tišina. Tišina, ki ji je omogočila trezen premislek, kaj želi, kaj bi rada dala svojim otrokom, kako naprej, kaj je njen raison d'etre. Tudi takrat, ko se je prvič in drugič soočila z rakom.
»Na zelje se je vedno dajala kumina, ker je pomembno vplivala na to, da težje prebavljivo zelje ni povzročalo težav.« To je le eden od tradicionalnih nasvetov, ki jih pri svojem delu upošteva in širi Jana Murgelj - ekonomistka, ki je že kot mlado radovedno dekle želela postati raziskovalka. Danes velja za poznavalko umetnosti pitja čaja, raznolikih vrst in vsega kar sodi k tej tradicionalni pijači. Svoje znanje že več let nadgrajuje z izkušnjo svoje lastne čajnice v dolenjski prestolnici, ki pa skozi vsa ta leta vse bolj in bolj postaja tudi kuhinja vsega naravnega, zeliščnega in povezanega z naravo ter razmislekom o tem, kako poskrbeti za svoje telo, duha in misli. Eno njenih najljubših opravil je kuhanje, ki je osredotočeno na rabo lokalno pridelanih surovin. Kot podjetnica se zavzema za oživljanje pristno slovenskega, pozabljenega, ki je imelo moč in smisel, predvsem pa za oživljanje samooskrbe in lokalnega povezovanja, ki bi po njenem mnenju spremenilo marsikatero življenjsko pot. Jano Murgelj bomo pobarali tudi o magiji cvičkove pokrajine, o kulturi in nekulturi pitja vina, pa tudi o modri ljubezni – morju. V oddajo Razkošje v glavi jo je povabila Carmen L. Oven.
Vedno premisli, za kaj bo uporabila čas, ki ga ima na voljo. Vedno ga uporabi za delo, od katerega domneva, da bo nekdo imel korist. Njeno večno vprašanje, ki si ga še danes zastavlja je, kako naj uporabi svoje strokovno znanje, da bi služilo čim večjemu številu otrok v stiski. Anica Mikuš Kos, upokojena pediatrinja in psihiatrinja, predsednica Slovenske filantropije, deluje v državah, v katerih so jih prizadeli oboroženi konflikti, teroristična dejanja in naravne nesreče - državah nekdanje Jugoslavije, v Albaniji, na severnem Kavkazu, v Iraku, Gazi, Moldaviji, Afganistanu, Pakistanu, Belorusiji. S psihosocialnimi programi, ki jih izvaja že od leta 1991 naprej , pomaga otrokom, aktiviranje virov pomoči otrokom v stiski pa je njeno vodilo pri humanitarnem delovanju. V oddaji Razkošje v glavi se bo z njo pogovarjala Petra Medved.
Primarij Matjaž Lunaček je specialist psihiater, ki se ukvarja s psihoanalitično prakso in aplikacijo psihoanalize na področjih literature in vzgoje. Več kot desetletje se je izobraževal v okviru Italijanske psihoanalitične asociacije, vmes pa ustanovil Psihoanalitični vrtec. Razkošje v glavi razkriva, zakaj je generacijski spomin tako kratek in kaj botruje tako nizki ravni komunikacije v slovenski družbi. Matjaž Lunaček pripoveduje o nezavednem, ki tudi Slovence determinira bolj, kot bi si upali priznati ter razmišlja o novodobnem kupovanju ljubezni in naklonjenosti. V sobotnem popoldnevu na prvem primarija Matjaža Lunačka gosti Bojan Leskovec.
Akademska kiparka Vlasta Zorko se je na svoji umetniški poti preizkusila z ustvarjanjem v bronu, betonu, lesu, glini, kamnu in plastiki. V Mariboru zreta v nas "njen" Rudolf Maister na po njem poimenovanem trgu, nekoliko višje na Gosposvetski cesti nas pozdravi prav tako "njen" Prežihov Voranc, če omenimo samo dve monumentalni stvaritvi, ki upodabljata zgodovinske osebnosti. Kako nastane tak spomenik in koliko izraznih možnosti v javnem prostoru ponuja današnji čas umetniku, je tisto, kar smo dobili v zadnjih dveh desetletjih izraz časa ali česa drugega. O tem v tokratnem Razkošju v glavi z akademsko kiparko Vlasto Zorko iz Maribora. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov