Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pravljičar- Franci Rogač

13.05.2017


Preprosto pravljičar

Franci Rogač je začel svojo življenjsko pot kot uporniški najstnik, pustil je šolo, zabijal svoj čas v punkerskih in skinhedovskih skupinah, se opijal in se iz dneva v dan zabaval. Zato so ga starši postavili pred vrata in pogosto je prespal v parkih, pod mostovi, na železniški postaji. Toda tu se zgodba pravzaprav začne. Po vrsti čudežnih srečanj z neznanci, ki so mu namenili posebna sporočila za njegovo življenje, se je prelevil v pisatelja, v avtorja in pripovedovalca pravljic. V človeka, ki je končal srednjo šolo in nato še fakulteto. In presenetljivo, danes opravlja povsem navadno fizično delo, popisuje vodovodne števce. Prvo pravljico - Izgubljena slončica je napisal leta 2002. Skupaj pa je napisal in izdal 9 pravljic, 1 roman in imel 6 ponatisov.

 

Življenjepis

Vir:  Wikipedija, prosta enciklopedija

Osnovno šolo je obiskoval v Novih Jaršah od 1981 do 1989. Leta 1989 se je vpisal v prvi letnik srednje pedagoške šole v Ljubljani, ki je ni zaključil. Leta 1990 se je prepisal na srednjo šolo tiska in papirja (takratna različica srednje grafične šole), ki je ni dokončal zaradi pridružitve subkulturi pankerjev. Leta 1991 se je zaposlil in od takrat opravlja različna dela. Leta 1999 je opravil tečaj za pomožnega natakarja. Januarja, leta 2000 je odpotoval v München, kjer je doživel preobrat. Leta 2001 je končal srednjo trgovsko šolo in istega leta se je dodatno izšolal za ekonomskega tehnika (3+2 program).

Leta 2003 se je vpisal na Fakulteto za socialno delo. V času študija je leta 2006 prejel podporno štipendijo Rotary kluba kot spodbudo za nadaljnje delo. 11. junija 2007 je diplomiral. V letu 2011 zaključuje magistrski študij na Fakulteti za socialno delo, smer duševno zdravje.

 

Delo

Vir:  Wikipedija, prosta enciklopedija

Vsebina pravljic je poučna in vzgojna. Glavne književne osebe imajo običajno kakšno hibo (gluhost, slepota, štrleča ušesa) in tako otrokom sporočajo, da je drugačnost lahko tudi bogastvo in da te le vztrajnost privede do cilja. Od leta 2002 je napisal osem pravljic (nekatere so izdane v Braillovi pisavi ali posnete na DVD v znakovnem jeziku) in en roman. Hkrati je izdal še štiri ponatise pravljic in tako je izdal trinajst knjig. Želi si, da bi pravljice bile objavljene v čim več tujih jezikih. Sodeloval je na dveh mednarodnih knjižnih sejmih v Frankfurtu in Zagrebu. Leta 2004 so ga povabili v 44. sezono programske knjižice Bralna značka. Do konca leta 2010 je nastopil v več kot petsto institucijah (vrtci, osnovne šole, srednje šole, fakultete, bolnice, knjižnice ...), ter na drugih prireditvah za otroke in odrasle. Leta 2010 je obiskal Združene države Amerike. Bil je v Clevelandu in Chicagu, kjer je nastopal v javnih knjižnicah.

Pravljice

Franci Rogač je avtor in samozaložnik, svet pravljic ga navdušuje. Pa vendar so njegove pravljice malce drugačne, glavni junaki, niso popolni.

V pravljicah, ki so mi jih v otroštvu pripovedovali, ali pa sem jih sam prebral, sem se velikokrat lahko primerjal z različnimi junaki. Želje, ki se v pravljičnem svetu uresničujejo, niso nič drugačne od tistih, o katerih sanjamo v stvarnosti, le da se v domišljijskem svetu vedno vse srečno izide. Dobra volja, ki plemeniti željo doseči tisto, po čemer hrepenimo, mnogokrat pripelje do želenega cilja. In to vero moramo imeti vsi – ne glede na to v kakšnih okoliščinah se znajdemo. Da bi domišljijski svet približal otrokom, sem se odločil pisati pravljice, ki ohranjajo upanje na boljši jutri. Ali mi bo uspelo, pa je odvisno od vas, dragi otroci. Želim, da bi vam moje pravljice polepšale dan in privabile nasmešek na ustnice..

 

Preobrat

Svoje "mistične izkušnje" je Franci Rogač opisal v avtobiografskem romanu Ključ brezdomca. Ob napovedi izida je na svoji spletni strani zapisal:

Knjigo posvečam vsem tistim, ki so me spremljali na poti. Tistim, ki ste bili in ste odšli, tistim, ki ste bili in ste še vedno, in tistim, ki boste prišli. Z vsem bistvom je najbolj namenjena tistim, ki iščete svoj glas, tistim, ki ste  ali se bojite, da bi zašli. Tistim, ki ne slišite jezika  drugačnosti mladostniških napak,  a bi se radi podali v svet razumevanja in slišanja. Tistim, ki ste že obupali in ste zaprli vrata izhoda, tistim, ki vam je življenje na robu tuje in ne vidite topline, ki vas obdaja. Tistim, ki imate moč, da drugim odpirate ali zapirate možnosti.  Tistim, ki ne vidite smisla v šoli, sebi ali v drugih. Vsem vam, da bi videli, kako malo je potrebno, da se lahko zaprejo vrata nasmeha, in kako veliko ter malo hkrati, da jih spet odpremo.

PREDGOVOR

Tej zgodbi bom spregovoril o drugačnem pomenu ceste, ki človeka pripelje na dno družbene lestvice in ga ujame v začarani krog. Vedno sem si predstavljal, da nekdo postane brezdomec, potem, ko mu ne gre več v službi, zakonskem razmerju oziroma ko naleti na določen splet nepremagljivih ovir. Zame se je to dogajalo nekje zunaj, daleč stran od mene. Drugim. Kot mlad punker , ki je taval od metalcev, punkerjev in skinov, si nisem niti zamišljal, da bom že pri šestnajstih letih spoznal krutost cestnega življenja. Izkusil sem,da se to lahko zgodi tudi zelo mlademu človeku, ki se zaradi določenih okoliščin upre šolskemu sistemu, staršem in konec koncev sebi. Zakaj napisati resnično zgodbo? Uporništvo, rodila ga je moja močna adolescenca, me je pripeljalo na pragove številnih ovir, in te so v sebi nosile razočaranja, padce in čustvene krize. Napisati zgodbo o bitki, bojeval sem jo v sebi, z drugimi, mi je narekovala želja, da bi z njo lahko rešil vsaj eno borbo, ki jo morda v sebi vojskuje kdo izmed vas. Pri tem so me spremljali številni nepojasnjeni dogodki. Za tiste, ki verjamete zgolj v materialni svet, bodo le s težavo dojemljivi kot resnični. Vendar moj namen ni dokazovati resničnost, ampak posredovati tisto, kar se mi je resnično zgodilo na poti do spoznanja, in je pomenilo prelomnico v mojem življenju. Ti dogodki so bili podobni potovanju skozi predor onkraj mejne resničnosti, kjer so se pojavili mistični ljudje. Enega izmed njih, spoznal sem ga  zelo nenavadno, sem poimenoval angel varuh. Srečal sem ga leta 1997 na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo. Bil je skrivnosten, starejši gospod, namenil mi je besede: » You Will see The Way. Be  careful in Your life!« ( v prevodu: Videl boš pot. Bodi previden v življenju) ALI SEM JO RES?

V tujino

Posebna dogodivščina pa se mu je pripetila, ko se je z zvrhano mero samozavesti odpravil v Ameriko, kjer je hotel svoje pravljice predstaviti na znanem pogovornem Oprah Winfrey Show. Žal mu do te slavne voditeljice ni uspelo priti, saj ga je že pred studijem, kjer snemajo oddajo ustavila varnostnica in mu preprečila vstop. Sicer se je potrudila in mu priskrbela naslov kamor naj pravljice pošlje, vendar Oprah te pošiljke ni dobila.

 

Boj

Sodeloval je tudi na mednarodnih knjižnih sejmih in še posebno mu je ostal v spominu Frankfurt, kjer se je skupaj z ostalimi slovenskimi razstavljavci znašel v zelo neugodnem paviljonu, kjer so imeli le 200 obiskovalcev. Je pa uspel navezati stike s predstavnico družbe Amazon, in tako je začel prodajati svoje pravljice tudi preko tega svetovnega spletnega portala.

Začarani gozd

Najbolj ga je pretreslo spoznanje, da se s pisanjem pravljic ( pa ne samo pravljic) v Sloveniji ne da preživeti. Če bi to počel v tujini bi bil najbrž že davno bogat.  Slovenija je majhen trg, vsi se med seboj poznamo, prevladujejo uveljavljeni avtorji, mladi, novi se stežka prebijejo. Zato je pot iz "tega začaranega gozda" edino ta, da poiščeš tujega založnika, In morda bo Franciju Rogaču uspelo. Uspelo mu je, da je dobil posebno vstopnico za mednarodni knjižni sejem na Japonskem, v Tokiu, kamor bo odšel jeseni. Glede na to, da je ena od pravljic že prevedena tudi v japonščino si obeta, da ga bodo na tem sejmu opazili. Držimo pesti, da bo res tako!

 


Razkošje v glavi

912 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Pravljičar- Franci Rogač

13.05.2017


Preprosto pravljičar

Franci Rogač je začel svojo življenjsko pot kot uporniški najstnik, pustil je šolo, zabijal svoj čas v punkerskih in skinhedovskih skupinah, se opijal in se iz dneva v dan zabaval. Zato so ga starši postavili pred vrata in pogosto je prespal v parkih, pod mostovi, na železniški postaji. Toda tu se zgodba pravzaprav začne. Po vrsti čudežnih srečanj z neznanci, ki so mu namenili posebna sporočila za njegovo življenje, se je prelevil v pisatelja, v avtorja in pripovedovalca pravljic. V človeka, ki je končal srednjo šolo in nato še fakulteto. In presenetljivo, danes opravlja povsem navadno fizično delo, popisuje vodovodne števce. Prvo pravljico - Izgubljena slončica je napisal leta 2002. Skupaj pa je napisal in izdal 9 pravljic, 1 roman in imel 6 ponatisov.

 

Življenjepis

Vir:  Wikipedija, prosta enciklopedija

Osnovno šolo je obiskoval v Novih Jaršah od 1981 do 1989. Leta 1989 se je vpisal v prvi letnik srednje pedagoške šole v Ljubljani, ki je ni zaključil. Leta 1990 se je prepisal na srednjo šolo tiska in papirja (takratna različica srednje grafične šole), ki je ni dokončal zaradi pridružitve subkulturi pankerjev. Leta 1991 se je zaposlil in od takrat opravlja različna dela. Leta 1999 je opravil tečaj za pomožnega natakarja. Januarja, leta 2000 je odpotoval v München, kjer je doživel preobrat. Leta 2001 je končal srednjo trgovsko šolo in istega leta se je dodatno izšolal za ekonomskega tehnika (3+2 program).

Leta 2003 se je vpisal na Fakulteto za socialno delo. V času študija je leta 2006 prejel podporno štipendijo Rotary kluba kot spodbudo za nadaljnje delo. 11. junija 2007 je diplomiral. V letu 2011 zaključuje magistrski študij na Fakulteti za socialno delo, smer duševno zdravje.

 

Delo

Vir:  Wikipedija, prosta enciklopedija

Vsebina pravljic je poučna in vzgojna. Glavne književne osebe imajo običajno kakšno hibo (gluhost, slepota, štrleča ušesa) in tako otrokom sporočajo, da je drugačnost lahko tudi bogastvo in da te le vztrajnost privede do cilja. Od leta 2002 je napisal osem pravljic (nekatere so izdane v Braillovi pisavi ali posnete na DVD v znakovnem jeziku) in en roman. Hkrati je izdal še štiri ponatise pravljic in tako je izdal trinajst knjig. Želi si, da bi pravljice bile objavljene v čim več tujih jezikih. Sodeloval je na dveh mednarodnih knjižnih sejmih v Frankfurtu in Zagrebu. Leta 2004 so ga povabili v 44. sezono programske knjižice Bralna značka. Do konca leta 2010 je nastopil v več kot petsto institucijah (vrtci, osnovne šole, srednje šole, fakultete, bolnice, knjižnice ...), ter na drugih prireditvah za otroke in odrasle. Leta 2010 je obiskal Združene države Amerike. Bil je v Clevelandu in Chicagu, kjer je nastopal v javnih knjižnicah.

Pravljice

Franci Rogač je avtor in samozaložnik, svet pravljic ga navdušuje. Pa vendar so njegove pravljice malce drugačne, glavni junaki, niso popolni.

V pravljicah, ki so mi jih v otroštvu pripovedovali, ali pa sem jih sam prebral, sem se velikokrat lahko primerjal z različnimi junaki. Želje, ki se v pravljičnem svetu uresničujejo, niso nič drugačne od tistih, o katerih sanjamo v stvarnosti, le da se v domišljijskem svetu vedno vse srečno izide. Dobra volja, ki plemeniti željo doseči tisto, po čemer hrepenimo, mnogokrat pripelje do želenega cilja. In to vero moramo imeti vsi – ne glede na to v kakšnih okoliščinah se znajdemo. Da bi domišljijski svet približal otrokom, sem se odločil pisati pravljice, ki ohranjajo upanje na boljši jutri. Ali mi bo uspelo, pa je odvisno od vas, dragi otroci. Želim, da bi vam moje pravljice polepšale dan in privabile nasmešek na ustnice..

 

Preobrat

Svoje "mistične izkušnje" je Franci Rogač opisal v avtobiografskem romanu Ključ brezdomca. Ob napovedi izida je na svoji spletni strani zapisal:

Knjigo posvečam vsem tistim, ki so me spremljali na poti. Tistim, ki ste bili in ste odšli, tistim, ki ste bili in ste še vedno, in tistim, ki boste prišli. Z vsem bistvom je najbolj namenjena tistim, ki iščete svoj glas, tistim, ki ste  ali se bojite, da bi zašli. Tistim, ki ne slišite jezika  drugačnosti mladostniških napak,  a bi se radi podali v svet razumevanja in slišanja. Tistim, ki ste že obupali in ste zaprli vrata izhoda, tistim, ki vam je življenje na robu tuje in ne vidite topline, ki vas obdaja. Tistim, ki imate moč, da drugim odpirate ali zapirate možnosti.  Tistim, ki ne vidite smisla v šoli, sebi ali v drugih. Vsem vam, da bi videli, kako malo je potrebno, da se lahko zaprejo vrata nasmeha, in kako veliko ter malo hkrati, da jih spet odpremo.

PREDGOVOR

Tej zgodbi bom spregovoril o drugačnem pomenu ceste, ki človeka pripelje na dno družbene lestvice in ga ujame v začarani krog. Vedno sem si predstavljal, da nekdo postane brezdomec, potem, ko mu ne gre več v službi, zakonskem razmerju oziroma ko naleti na določen splet nepremagljivih ovir. Zame se je to dogajalo nekje zunaj, daleč stran od mene. Drugim. Kot mlad punker , ki je taval od metalcev, punkerjev in skinov, si nisem niti zamišljal, da bom že pri šestnajstih letih spoznal krutost cestnega življenja. Izkusil sem,da se to lahko zgodi tudi zelo mlademu človeku, ki se zaradi določenih okoliščin upre šolskemu sistemu, staršem in konec koncev sebi. Zakaj napisati resnično zgodbo? Uporništvo, rodila ga je moja močna adolescenca, me je pripeljalo na pragove številnih ovir, in te so v sebi nosile razočaranja, padce in čustvene krize. Napisati zgodbo o bitki, bojeval sem jo v sebi, z drugimi, mi je narekovala želja, da bi z njo lahko rešil vsaj eno borbo, ki jo morda v sebi vojskuje kdo izmed vas. Pri tem so me spremljali številni nepojasnjeni dogodki. Za tiste, ki verjamete zgolj v materialni svet, bodo le s težavo dojemljivi kot resnični. Vendar moj namen ni dokazovati resničnost, ampak posredovati tisto, kar se mi je resnično zgodilo na poti do spoznanja, in je pomenilo prelomnico v mojem življenju. Ti dogodki so bili podobni potovanju skozi predor onkraj mejne resničnosti, kjer so se pojavili mistični ljudje. Enega izmed njih, spoznal sem ga  zelo nenavadno, sem poimenoval angel varuh. Srečal sem ga leta 1997 na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo. Bil je skrivnosten, starejši gospod, namenil mi je besede: » You Will see The Way. Be  careful in Your life!« ( v prevodu: Videl boš pot. Bodi previden v življenju) ALI SEM JO RES?

V tujino

Posebna dogodivščina pa se mu je pripetila, ko se je z zvrhano mero samozavesti odpravil v Ameriko, kjer je hotel svoje pravljice predstaviti na znanem pogovornem Oprah Winfrey Show. Žal mu do te slavne voditeljice ni uspelo priti, saj ga je že pred studijem, kjer snemajo oddajo ustavila varnostnica in mu preprečila vstop. Sicer se je potrudila in mu priskrbela naslov kamor naj pravljice pošlje, vendar Oprah te pošiljke ni dobila.

 

Boj

Sodeloval je tudi na mednarodnih knjižnih sejmih in še posebno mu je ostal v spominu Frankfurt, kjer se je skupaj z ostalimi slovenskimi razstavljavci znašel v zelo neugodnem paviljonu, kjer so imeli le 200 obiskovalcev. Je pa uspel navezati stike s predstavnico družbe Amazon, in tako je začel prodajati svoje pravljice tudi preko tega svetovnega spletnega portala.

Začarani gozd

Najbolj ga je pretreslo spoznanje, da se s pisanjem pravljic ( pa ne samo pravljic) v Sloveniji ne da preživeti. Če bi to počel v tujini bi bil najbrž že davno bogat.  Slovenija je majhen trg, vsi se med seboj poznamo, prevladujejo uveljavljeni avtorji, mladi, novi se stežka prebijejo. Zato je pot iz "tega začaranega gozda" edino ta, da poiščeš tujega založnika, In morda bo Franciju Rogaču uspelo. Uspelo mu je, da je dobil posebno vstopnico za mednarodni knjižni sejem na Japonskem, v Tokiu, kamor bo odšel jeseni. Glede na to, da je ena od pravljic že prevedena tudi v japonščino si obeta, da ga bodo na tem sejmu opazili. Držimo pesti, da bo res tako!

 


09.06.2018

Špela Čadež: Vsak film je šola za naslednjega

Ena najbolj priznanih slovenskih režiserk animiranega filma, tako doma kot v tujini, je Špela Čadež. Pod svoje prve kratke animirane filme se je podpisala v Nemčiji, kjer je po končani Akademiji za likovno umetnost nadaljevala študij na Akademiji medijskih umetnosti v Kölnu. Že njen prvi, Zasukanec, je pobral veliko nagrad, nič drugače ni bilo z drugimi njenimi odmevnimi filmi: Ljubezen je bolezen, Boles in Nočna ptica. Kljub njeni prepoznavnosti in uveljavljenosti ter položaju animiranih filmov v svetu se še vedno se zgodi, da jo ljudje vprašajo, ali ni animacija le za otroke in kdo sploh gleda animirane filme za odrasle. Prav zaradi tega meni, da je animirani film za odrasle najtrša filmska niša.


02.06.2018

Božidar Jezernik

Prof. dr. Božidar Jezernik je priznani etnolog in antropolog. Že dobrih trideset let predava na Filozofski fakulteti. Zanimivo je, da se je najprej posvetil pravu, šele kasneje pa sta ga povsem prevzeli etnologija in antropologija. Doktoriral je na Univerzi v Ljubljani, na podoktorskem študiju pa se je izpopolnjeval v Londonu. Napisal je več kot dvajset knjig in številne strokovne članke, ki so zadevali življenje v ekstremnih razmerah v taboriščih, tudi naših, posebej pa se je lotil problematike Balkana. O delu, življenju in odnosu do etnologije govori v oddaji Razkošje v glavi.


26.05.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


19.05.2018

Moja jezera

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


12.05.2018

Pavel Medvešček

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


05.05.2018

Milena Miklavčič

Mileno Miklavčič krasijo številne odlike, na primer delavnost, ustvarjalnost, doslednost in značajske poteze, ki opozorijo, da gre za pošteno in pokončno žensko. V življenju je počela marsikaj, bila novinarka, svetovalka, strastna voditeljica literarnih ali kulturnih večerov, zvesta dolgoletna sodelavka številnih medijev. Seveda je tudi mama, babica in nekakšno svetlo vezivo med vsemi člani njene družine. Rada ima svoj vrt, še raje nedeljska kosila, ki jih pripravi za vse svoje bližnje, ljubi dolge sprehode in včasih samoto, da premisli, da se opredeli. Premišljuje in snuje pa veliko, saj med drugim ustvarja zgodbice in pravljice za otroke, že leta pa se poljudno, a sila resno ubada z odnosi med moškimi in ženskami na Slovenskem, zlasti s seksualnimi praksami. In prav o tem bo največ govorila v sobotni oddaji Razkošje v glavi.


28.04.2018

Darja Groznik

Z radiofonskim portretom naše dolgoletne novinarske kolegice Darje Groznik nadaljujemo niz dokumentarnih oddaj posvečenih 90-letnici Radia in 60-letnici Televizije Slovenija. »Ko razmišljam o prehojeni službeni poti, najprej pomislim na to, da sem pravzaprav srečen človek, saj sem vedno delala to, kar me je zelo veselilo,« poudarja Darja Groznik. In prva postaja na tej poti je bil Val 202, kjer je začela honorarno delati že v času študija psihologije in se tam po diplomi tudi zaposlila. Nekaj televizijskih izkušenj je potem dobila v Uredništvu za kulturo ter s pripravo novinarskih prispevkov za oddajo Studio City, leta 1991 pa je postala prva redno zaposlena novinarka Slovenske tiskovne agencije. Čez približno dve leti se je vrnila na nacionalno televizijo in se gledalkam in gledalcem vtisnila v spomin tudi kot voditeljica TV Dnevnika.


21.04.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


14.04.2018

RVG - Uroš Škerl Kramberger

Uroš Škerl Kramberger je pri časopisni hiši Dnevnik glas tistih, ki jih ne želimo slišati – tistih, katerih težke zgodbe mečejo senco na našo predstavo idealne državice na južni strani Alp. Njegovi članki iščejo zgodbe izbrisanih, drugačnih, nedobrodošlih, tistih na robu, necenjenih …. Njihove zgodbe poišče tako v Sloveniji, kot drugje, na primer v begunskem taborišču v Tuniziji. Na svoji novinarski poti je doživel dve pritožbi na Novinarsko častno razsodišče, poskuse vplivanja na njegovo pisanje, leta 2011 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve. A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če le opazuje, je nastopanje – v vlogi basista pri zasedbi Hamo & Tribute 2 love - popolnoma drugačna izkušnja. Z njim smo se pogovarjali o glasbi, poslanstvu in prihodnosti novinarstva, o zgodbah preslišanih, ki so se ga najbolj dotaknile …


07.04.2018

Branko Robinšak

Znameniti tenorist Branko Robinšak letos praznuje 35. obletnico svojega umetniškega ustvarjanja, vendar se je njegova pevska kariera začela domala deset let prej. Pel je že v gimnaziji in med študijem, zanimivo pa je, da se je pripravljal na operno kariero, a medtem imel zelo uspešno glasbeno skupino Pepel in kri. V ljubljanski operi je prvak in odpel je vse najpomembnejše vloge, tako kot jih je tudi na številnih mednarodnih odrih, predvsem v Avstriji, Nemčiji, Švici, na Portugalskem in drugod. V letih službovanja si je ustvaril mednarodno prepoznavnost in prejemal številna vabila za nastope v tujih opernih hišah. Leta 2000 se je kljub temu vrnil domov in od tedaj nastopa v ljubljanski Operi, v kateri je kot študent tudi začel svojo bogato kariero.


31.03.2018

Stanislav Peterlin

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


24.03.2018

Peter Hawlina

»V svojem sorodstvu imam najmanj dvajset tisoč evidentiranih ljudi,« pravi Peter Hawlina, soustanovitelj in dolgoletni predsednik Slovenskega rodoslovnega društva. »Toda za takšno množico ljudi bi seveda težko rekli, da so moji sorodniki, kajti vsaj zame so sorodniki tisti, ki pridejo na pogreb, ne pa takšni, ki se srečujejo na raznih porokah ali ob obletnicah.« Prisluhnite radiofonskemu portretu Petra Hawline.


17.03.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


10.03.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


10.03.2018

Gabriela Babnik

Literarni prvenec Gabriele Babnik Koža iz bombaža iz leta 2007 je bil na slovenskem knjižnem sejmu izbran za najboljši prvenec, ostali trije romani V visoki travi, Sušna doba in Intimno so bili nominirani za kresnika. Sušna doba je prejela nagrado Evropske unije za književnost, Intimno je uvrščeno v zbirko 100 slovanskih romanov. Zaradi teh in tudi drugih mednarodnih nagrad se njeni romani prevajajo v tuje jezike. Gabriela Babnik je prejela tudi Stritarjevo nagrado za svoje kritiško delo, poleg tega prevaja in vodi delavnice kreativnega pisanja. Pisanje je zanjo rešitev, njen odgovor na svet, v katerem živimo. Zakaj piše na roko, zakaj piše o Afriki? Koliko rasizma opazi v svojem lastnem življenju?


03.03.2018

Henrik Neubauer

Gostimo baletno legendo Henrika Neubauerja, ki je odplesal več kot sedemdeset najpomembnejših vlog, hkrati pa tudi sam koreografiral kopico baletov. Bil je tudi operni režiser, direktor ljubljanskega festivala, profesor na Akademiji za glasbo ter pisec opusa 33 knjig in nad 500 strokovnih člankov. Zato je pionir predstavljanja plesne preteklosti pri nas. Henrik Neubauer je poleg plesne šole mimogrede končal še medicino in bil nekaj let zdravnik. Dolga desetletja pa je bil aktivni rekreativni športnik. Tudi danes, kmalu bo praznoval 89 let, še rad sede na kolo in ima poleg izjemne fizične kondicije tudi sijajen spomin. Prisluhnite legendi.


24.02.2018

Žiga X Gombač

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.02.2018

Janez Pikon

Janez Pikon iz Bohinjske Bistrice je človek, ki te preseneti. Kleni upokojenec, ki bi s svojo življenjsko energijo ugnal marsikaterega mlajšega, je strasten planinec, pohodnik in gornik že odkar pomni. Pred dobrimi desetimi leti je to strast nadgradil še z opisi gorskih vzponov, potopisi in fotozgodbami. Pa ne samo to. Vse, kar je zapisal, je požlahtnil še z zgodbami iz bogatega ljudskega in zgodovinskega izročila bohinjskih krajev in ljudi. Odločilno za ta korak je bilo povabilo urednika spletne strani Gore in ljudje Francija Savenca leta 2007 in od takrat dalje je Janez Pikon pravi polihistor Bohinja in okolice. Domače mu je računalništvo, navdušuje ga šport in še tisoč drugih stvari. Janez Pikon bo gost oddaje Razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.


10.02.2018

dr. Mateja Habinc

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


03.02.2018

dr. Barbara Jaki

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


Stran 17 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov