Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pravljičar- Franci Rogač

13.05.2017


Preprosto pravljičar

Franci Rogač je začel svojo življenjsko pot kot uporniški najstnik, pustil je šolo, zabijal svoj čas v punkerskih in skinhedovskih skupinah, se opijal in se iz dneva v dan zabaval. Zato so ga starši postavili pred vrata in pogosto je prespal v parkih, pod mostovi, na železniški postaji. Toda tu se zgodba pravzaprav začne. Po vrsti čudežnih srečanj z neznanci, ki so mu namenili posebna sporočila za njegovo življenje, se je prelevil v pisatelja, v avtorja in pripovedovalca pravljic. V človeka, ki je končal srednjo šolo in nato še fakulteto. In presenetljivo, danes opravlja povsem navadno fizično delo, popisuje vodovodne števce. Prvo pravljico - Izgubljena slončica je napisal leta 2002. Skupaj pa je napisal in izdal 9 pravljic, 1 roman in imel 6 ponatisov.

 

Življenjepis

Vir:  Wikipedija, prosta enciklopedija

Osnovno šolo je obiskoval v Novih Jaršah od 1981 do 1989. Leta 1989 se je vpisal v prvi letnik srednje pedagoške šole v Ljubljani, ki je ni zaključil. Leta 1990 se je prepisal na srednjo šolo tiska in papirja (takratna različica srednje grafične šole), ki je ni dokončal zaradi pridružitve subkulturi pankerjev. Leta 1991 se je zaposlil in od takrat opravlja različna dela. Leta 1999 je opravil tečaj za pomožnega natakarja. Januarja, leta 2000 je odpotoval v München, kjer je doživel preobrat. Leta 2001 je končal srednjo trgovsko šolo in istega leta se je dodatno izšolal za ekonomskega tehnika (3+2 program).

Leta 2003 se je vpisal na Fakulteto za socialno delo. V času študija je leta 2006 prejel podporno štipendijo Rotary kluba kot spodbudo za nadaljnje delo. 11. junija 2007 je diplomiral. V letu 2011 zaključuje magistrski študij na Fakulteti za socialno delo, smer duševno zdravje.

 

Delo

Vir:  Wikipedija, prosta enciklopedija

Vsebina pravljic je poučna in vzgojna. Glavne književne osebe imajo običajno kakšno hibo (gluhost, slepota, štrleča ušesa) in tako otrokom sporočajo, da je drugačnost lahko tudi bogastvo in da te le vztrajnost privede do cilja. Od leta 2002 je napisal osem pravljic (nekatere so izdane v Braillovi pisavi ali posnete na DVD v znakovnem jeziku) in en roman. Hkrati je izdal še štiri ponatise pravljic in tako je izdal trinajst knjig. Želi si, da bi pravljice bile objavljene v čim več tujih jezikih. Sodeloval je na dveh mednarodnih knjižnih sejmih v Frankfurtu in Zagrebu. Leta 2004 so ga povabili v 44. sezono programske knjižice Bralna značka. Do konca leta 2010 je nastopil v več kot petsto institucijah (vrtci, osnovne šole, srednje šole, fakultete, bolnice, knjižnice ...), ter na drugih prireditvah za otroke in odrasle. Leta 2010 je obiskal Združene države Amerike. Bil je v Clevelandu in Chicagu, kjer je nastopal v javnih knjižnicah.

Pravljice

Franci Rogač je avtor in samozaložnik, svet pravljic ga navdušuje. Pa vendar so njegove pravljice malce drugačne, glavni junaki, niso popolni.

V pravljicah, ki so mi jih v otroštvu pripovedovali, ali pa sem jih sam prebral, sem se velikokrat lahko primerjal z različnimi junaki. Želje, ki se v pravljičnem svetu uresničujejo, niso nič drugačne od tistih, o katerih sanjamo v stvarnosti, le da se v domišljijskem svetu vedno vse srečno izide. Dobra volja, ki plemeniti željo doseči tisto, po čemer hrepenimo, mnogokrat pripelje do želenega cilja. In to vero moramo imeti vsi – ne glede na to v kakšnih okoliščinah se znajdemo. Da bi domišljijski svet približal otrokom, sem se odločil pisati pravljice, ki ohranjajo upanje na boljši jutri. Ali mi bo uspelo, pa je odvisno od vas, dragi otroci. Želim, da bi vam moje pravljice polepšale dan in privabile nasmešek na ustnice..

 

Preobrat

Svoje "mistične izkušnje" je Franci Rogač opisal v avtobiografskem romanu Ključ brezdomca. Ob napovedi izida je na svoji spletni strani zapisal:

Knjigo posvečam vsem tistim, ki so me spremljali na poti. Tistim, ki ste bili in ste odšli, tistim, ki ste bili in ste še vedno, in tistim, ki boste prišli. Z vsem bistvom je najbolj namenjena tistim, ki iščete svoj glas, tistim, ki ste  ali se bojite, da bi zašli. Tistim, ki ne slišite jezika  drugačnosti mladostniških napak,  a bi se radi podali v svet razumevanja in slišanja. Tistim, ki ste že obupali in ste zaprli vrata izhoda, tistim, ki vam je življenje na robu tuje in ne vidite topline, ki vas obdaja. Tistim, ki imate moč, da drugim odpirate ali zapirate možnosti.  Tistim, ki ne vidite smisla v šoli, sebi ali v drugih. Vsem vam, da bi videli, kako malo je potrebno, da se lahko zaprejo vrata nasmeha, in kako veliko ter malo hkrati, da jih spet odpremo.

PREDGOVOR

Tej zgodbi bom spregovoril o drugačnem pomenu ceste, ki človeka pripelje na dno družbene lestvice in ga ujame v začarani krog. Vedno sem si predstavljal, da nekdo postane brezdomec, potem, ko mu ne gre več v službi, zakonskem razmerju oziroma ko naleti na določen splet nepremagljivih ovir. Zame se je to dogajalo nekje zunaj, daleč stran od mene. Drugim. Kot mlad punker , ki je taval od metalcev, punkerjev in skinov, si nisem niti zamišljal, da bom že pri šestnajstih letih spoznal krutost cestnega življenja. Izkusil sem,da se to lahko zgodi tudi zelo mlademu človeku, ki se zaradi določenih okoliščin upre šolskemu sistemu, staršem in konec koncev sebi. Zakaj napisati resnično zgodbo? Uporništvo, rodila ga je moja močna adolescenca, me je pripeljalo na pragove številnih ovir, in te so v sebi nosile razočaranja, padce in čustvene krize. Napisati zgodbo o bitki, bojeval sem jo v sebi, z drugimi, mi je narekovala želja, da bi z njo lahko rešil vsaj eno borbo, ki jo morda v sebi vojskuje kdo izmed vas. Pri tem so me spremljali številni nepojasnjeni dogodki. Za tiste, ki verjamete zgolj v materialni svet, bodo le s težavo dojemljivi kot resnični. Vendar moj namen ni dokazovati resničnost, ampak posredovati tisto, kar se mi je resnično zgodilo na poti do spoznanja, in je pomenilo prelomnico v mojem življenju. Ti dogodki so bili podobni potovanju skozi predor onkraj mejne resničnosti, kjer so se pojavili mistični ljudje. Enega izmed njih, spoznal sem ga  zelo nenavadno, sem poimenoval angel varuh. Srečal sem ga leta 1997 na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo. Bil je skrivnosten, starejši gospod, namenil mi je besede: » You Will see The Way. Be  careful in Your life!« ( v prevodu: Videl boš pot. Bodi previden v življenju) ALI SEM JO RES?

V tujino

Posebna dogodivščina pa se mu je pripetila, ko se je z zvrhano mero samozavesti odpravil v Ameriko, kjer je hotel svoje pravljice predstaviti na znanem pogovornem Oprah Winfrey Show. Žal mu do te slavne voditeljice ni uspelo priti, saj ga je že pred studijem, kjer snemajo oddajo ustavila varnostnica in mu preprečila vstop. Sicer se je potrudila in mu priskrbela naslov kamor naj pravljice pošlje, vendar Oprah te pošiljke ni dobila.

 

Boj

Sodeloval je tudi na mednarodnih knjižnih sejmih in še posebno mu je ostal v spominu Frankfurt, kjer se je skupaj z ostalimi slovenskimi razstavljavci znašel v zelo neugodnem paviljonu, kjer so imeli le 200 obiskovalcev. Je pa uspel navezati stike s predstavnico družbe Amazon, in tako je začel prodajati svoje pravljice tudi preko tega svetovnega spletnega portala.

Začarani gozd

Najbolj ga je pretreslo spoznanje, da se s pisanjem pravljic ( pa ne samo pravljic) v Sloveniji ne da preživeti. Če bi to počel v tujini bi bil najbrž že davno bogat.  Slovenija je majhen trg, vsi se med seboj poznamo, prevladujejo uveljavljeni avtorji, mladi, novi se stežka prebijejo. Zato je pot iz "tega začaranega gozda" edino ta, da poiščeš tujega založnika, In morda bo Franciju Rogaču uspelo. Uspelo mu je, da je dobil posebno vstopnico za mednarodni knjižni sejem na Japonskem, v Tokiu, kamor bo odšel jeseni. Glede na to, da je ena od pravljic že prevedena tudi v japonščino si obeta, da ga bodo na tem sejmu opazili. Držimo pesti, da bo res tako!

 


Razkošje v glavi

912 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Pravljičar- Franci Rogač

13.05.2017


Preprosto pravljičar

Franci Rogač je začel svojo življenjsko pot kot uporniški najstnik, pustil je šolo, zabijal svoj čas v punkerskih in skinhedovskih skupinah, se opijal in se iz dneva v dan zabaval. Zato so ga starši postavili pred vrata in pogosto je prespal v parkih, pod mostovi, na železniški postaji. Toda tu se zgodba pravzaprav začne. Po vrsti čudežnih srečanj z neznanci, ki so mu namenili posebna sporočila za njegovo življenje, se je prelevil v pisatelja, v avtorja in pripovedovalca pravljic. V človeka, ki je končal srednjo šolo in nato še fakulteto. In presenetljivo, danes opravlja povsem navadno fizično delo, popisuje vodovodne števce. Prvo pravljico - Izgubljena slončica je napisal leta 2002. Skupaj pa je napisal in izdal 9 pravljic, 1 roman in imel 6 ponatisov.

 

Življenjepis

Vir:  Wikipedija, prosta enciklopedija

Osnovno šolo je obiskoval v Novih Jaršah od 1981 do 1989. Leta 1989 se je vpisal v prvi letnik srednje pedagoške šole v Ljubljani, ki je ni zaključil. Leta 1990 se je prepisal na srednjo šolo tiska in papirja (takratna različica srednje grafične šole), ki je ni dokončal zaradi pridružitve subkulturi pankerjev. Leta 1991 se je zaposlil in od takrat opravlja različna dela. Leta 1999 je opravil tečaj za pomožnega natakarja. Januarja, leta 2000 je odpotoval v München, kjer je doživel preobrat. Leta 2001 je končal srednjo trgovsko šolo in istega leta se je dodatno izšolal za ekonomskega tehnika (3+2 program).

Leta 2003 se je vpisal na Fakulteto za socialno delo. V času študija je leta 2006 prejel podporno štipendijo Rotary kluba kot spodbudo za nadaljnje delo. 11. junija 2007 je diplomiral. V letu 2011 zaključuje magistrski študij na Fakulteti za socialno delo, smer duševno zdravje.

 

Delo

Vir:  Wikipedija, prosta enciklopedija

Vsebina pravljic je poučna in vzgojna. Glavne književne osebe imajo običajno kakšno hibo (gluhost, slepota, štrleča ušesa) in tako otrokom sporočajo, da je drugačnost lahko tudi bogastvo in da te le vztrajnost privede do cilja. Od leta 2002 je napisal osem pravljic (nekatere so izdane v Braillovi pisavi ali posnete na DVD v znakovnem jeziku) in en roman. Hkrati je izdal še štiri ponatise pravljic in tako je izdal trinajst knjig. Želi si, da bi pravljice bile objavljene v čim več tujih jezikih. Sodeloval je na dveh mednarodnih knjižnih sejmih v Frankfurtu in Zagrebu. Leta 2004 so ga povabili v 44. sezono programske knjižice Bralna značka. Do konca leta 2010 je nastopil v več kot petsto institucijah (vrtci, osnovne šole, srednje šole, fakultete, bolnice, knjižnice ...), ter na drugih prireditvah za otroke in odrasle. Leta 2010 je obiskal Združene države Amerike. Bil je v Clevelandu in Chicagu, kjer je nastopal v javnih knjižnicah.

Pravljice

Franci Rogač je avtor in samozaložnik, svet pravljic ga navdušuje. Pa vendar so njegove pravljice malce drugačne, glavni junaki, niso popolni.

V pravljicah, ki so mi jih v otroštvu pripovedovali, ali pa sem jih sam prebral, sem se velikokrat lahko primerjal z različnimi junaki. Želje, ki se v pravljičnem svetu uresničujejo, niso nič drugačne od tistih, o katerih sanjamo v stvarnosti, le da se v domišljijskem svetu vedno vse srečno izide. Dobra volja, ki plemeniti željo doseči tisto, po čemer hrepenimo, mnogokrat pripelje do želenega cilja. In to vero moramo imeti vsi – ne glede na to v kakšnih okoliščinah se znajdemo. Da bi domišljijski svet približal otrokom, sem se odločil pisati pravljice, ki ohranjajo upanje na boljši jutri. Ali mi bo uspelo, pa je odvisno od vas, dragi otroci. Želim, da bi vam moje pravljice polepšale dan in privabile nasmešek na ustnice..

 

Preobrat

Svoje "mistične izkušnje" je Franci Rogač opisal v avtobiografskem romanu Ključ brezdomca. Ob napovedi izida je na svoji spletni strani zapisal:

Knjigo posvečam vsem tistim, ki so me spremljali na poti. Tistim, ki ste bili in ste odšli, tistim, ki ste bili in ste še vedno, in tistim, ki boste prišli. Z vsem bistvom je najbolj namenjena tistim, ki iščete svoj glas, tistim, ki ste  ali se bojite, da bi zašli. Tistim, ki ne slišite jezika  drugačnosti mladostniških napak,  a bi se radi podali v svet razumevanja in slišanja. Tistim, ki ste že obupali in ste zaprli vrata izhoda, tistim, ki vam je življenje na robu tuje in ne vidite topline, ki vas obdaja. Tistim, ki imate moč, da drugim odpirate ali zapirate možnosti.  Tistim, ki ne vidite smisla v šoli, sebi ali v drugih. Vsem vam, da bi videli, kako malo je potrebno, da se lahko zaprejo vrata nasmeha, in kako veliko ter malo hkrati, da jih spet odpremo.

PREDGOVOR

Tej zgodbi bom spregovoril o drugačnem pomenu ceste, ki človeka pripelje na dno družbene lestvice in ga ujame v začarani krog. Vedno sem si predstavljal, da nekdo postane brezdomec, potem, ko mu ne gre več v službi, zakonskem razmerju oziroma ko naleti na določen splet nepremagljivih ovir. Zame se je to dogajalo nekje zunaj, daleč stran od mene. Drugim. Kot mlad punker , ki je taval od metalcev, punkerjev in skinov, si nisem niti zamišljal, da bom že pri šestnajstih letih spoznal krutost cestnega življenja. Izkusil sem,da se to lahko zgodi tudi zelo mlademu človeku, ki se zaradi določenih okoliščin upre šolskemu sistemu, staršem in konec koncev sebi. Zakaj napisati resnično zgodbo? Uporništvo, rodila ga je moja močna adolescenca, me je pripeljalo na pragove številnih ovir, in te so v sebi nosile razočaranja, padce in čustvene krize. Napisati zgodbo o bitki, bojeval sem jo v sebi, z drugimi, mi je narekovala želja, da bi z njo lahko rešil vsaj eno borbo, ki jo morda v sebi vojskuje kdo izmed vas. Pri tem so me spremljali številni nepojasnjeni dogodki. Za tiste, ki verjamete zgolj v materialni svet, bodo le s težavo dojemljivi kot resnični. Vendar moj namen ni dokazovati resničnost, ampak posredovati tisto, kar se mi je resnično zgodilo na poti do spoznanja, in je pomenilo prelomnico v mojem življenju. Ti dogodki so bili podobni potovanju skozi predor onkraj mejne resničnosti, kjer so se pojavili mistični ljudje. Enega izmed njih, spoznal sem ga  zelo nenavadno, sem poimenoval angel varuh. Srečal sem ga leta 1997 na stopnicah pred frančiškansko cerkvijo. Bil je skrivnosten, starejši gospod, namenil mi je besede: » You Will see The Way. Be  careful in Your life!« ( v prevodu: Videl boš pot. Bodi previden v življenju) ALI SEM JO RES?

V tujino

Posebna dogodivščina pa se mu je pripetila, ko se je z zvrhano mero samozavesti odpravil v Ameriko, kjer je hotel svoje pravljice predstaviti na znanem pogovornem Oprah Winfrey Show. Žal mu do te slavne voditeljice ni uspelo priti, saj ga je že pred studijem, kjer snemajo oddajo ustavila varnostnica in mu preprečila vstop. Sicer se je potrudila in mu priskrbela naslov kamor naj pravljice pošlje, vendar Oprah te pošiljke ni dobila.

 

Boj

Sodeloval je tudi na mednarodnih knjižnih sejmih in še posebno mu je ostal v spominu Frankfurt, kjer se je skupaj z ostalimi slovenskimi razstavljavci znašel v zelo neugodnem paviljonu, kjer so imeli le 200 obiskovalcev. Je pa uspel navezati stike s predstavnico družbe Amazon, in tako je začel prodajati svoje pravljice tudi preko tega svetovnega spletnega portala.

Začarani gozd

Najbolj ga je pretreslo spoznanje, da se s pisanjem pravljic ( pa ne samo pravljic) v Sloveniji ne da preživeti. Če bi to počel v tujini bi bil najbrž že davno bogat.  Slovenija je majhen trg, vsi se med seboj poznamo, prevladujejo uveljavljeni avtorji, mladi, novi se stežka prebijejo. Zato je pot iz "tega začaranega gozda" edino ta, da poiščeš tujega založnika, In morda bo Franciju Rogaču uspelo. Uspelo mu je, da je dobil posebno vstopnico za mednarodni knjižni sejem na Japonskem, v Tokiu, kamor bo odšel jeseni. Glede na to, da je ena od pravljic že prevedena tudi v japonščino si obeta, da ga bodo na tem sejmu opazili. Držimo pesti, da bo res tako!

 


24.12.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.12.2016

Razkošje v glavi

V tokratni sobotni oddaij Razkošje v glavi gostimo Lidijo Jerkič, ki je že vse življenje zapisana sindikalnemu boju. Različne funkcije v sindikatih opravlja vse od konca študija. Trenutno je predsednica sindikata delavcev kovinske in elektro industrije, vse pa kaže, da bo v drugi polovici prihodnjega leta začela voditi Zvezo svobodnik sindikatov Slovenije. Nekaj let je bila tudi v središču politike kot podpredsednica držvnega sveta. Še naprej pa je članica organov mednarodnih sindikalnih organizacij. Da ohranja svojo telesno in psihično kondicijo pa zelo pogosto zahaja v gore.


10.12.2016

Janko Samsa

Janko Samsa izhaja iz košanske doline, iz številčne družine v kateri so bile doma različne stare domače obrti, kot so mizarstvo, kolarstvo, kovaštvo, pa tudi muzikanti in oštirji. In čeprav izučen elektronik, sta mu mizarstvo in kovaštvo zelo blizu. Življenjska pot ga je zanesla na Kras. Delo je začel v nekdanji Iskri, nadaljeval pa na železnici. Poklic strojevodje pa je v njem še izostril čut po doslednosti in natančnosti. Tako sta se splet čuta do ohranjanja etnoloških vrednot, raziskovalna žilica in rokodelska spretnost oplemenitena z železniško natančnostjo sprevrgla v posebno na Slovenskem redko dejavnost. To je pomanjšava kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in pripomočkov s tem v zvezi. Njegovo delo ni samodokazovanje ali lesna galanterija ampak ima veliko etnološko in zgodovinsko vrednost. Je v veliko didaktično in muzejsko pomoč. Prikazuje natančen videz, izdelavo samo in delovanje naprav z zgodovinskim in tehničnim opisom. Čeprav v miniaturni izvedbi so izdelki popolna kopija originalov. Janko Samsa bo gost oddaje Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.


03.12.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


26.11.2016

Tadeja Polanšček - na svoji poti

Tadeja Polanšček je res na samo svoji poti, poti, ki ji jo določa neozdravljiva bolenezen - multipla skleroza. Zanjo pravijo, da je bolezen s tisoč obrazi. Ima jo tudi njena mama, vendar je potek njene drugačen. Pri mami je komaj opazna. Po razširejnosti te bolezni Slovenija sodi v zgornji svetovni razred. Pri nas je več kot tri tisoč bolnikov, dve tretjine so ženske. Tadeja je za svojo bolezen zvedela ob koncu najstniških let, ko se je že odločala za svojo poklicno prihodnost. Izbrala si je fizioterapijo in to še preden je zvedela, da jo bo najbolj uporabljala zato, da pomaga sebi. Kot vsako mlado dekle je bila takrat polna življenja, učila je otroke plesat, učila je aerobiko, rolala je, da je imela vse noge v krvavih žuljih in tako naprej. Dne, ko je zvedela za bolezen, se spominja, kot, da bi bilo včeraj, zdi se ji, da se ta vedno znova ponavlja. Z mislijo na bolezen živi vsak dan, ne mine minuta, da ne bi pomislila nanjo in strah jo je, kaj bo jutri, a vendar je bolezen ni povsem premagala. Čeprav živi z njo, sta se z možem odločila, da ji ne bosta dovolila, da bi v celoti odločala o njunem življenju. Tadeja je prepričana, da je treba o bolzeni in o svojem lastnem čutnem svetu povezanem s tem, kar bolezen prinaša, govoriti na glas, naj ljudje vedo, da ta bolezen je, da je tu med nami. Čeprav gre za težko bolezen, pa je nanjo mogoče tudi vplivati, manj kot bi si želeli, a vendar. Jurij Popov je obiskal Tadejo in njeno družino v Murski Soboti in se zapletel v zanimiv pogovor o njenem življenju, njenem razmišljanju, njenem boju z multiplo sklerozo. Pripravlja: Jurij Popov


19.11.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


12.11.2016

Janez Bizjak

Janez Bizjak univerzitetni diplomirani inženir, arhitekt, urbanist, naravovarstvenik in publicist, se je rodil v Trbovljah. Po maturi je nekaj mesecev delal kot rudar, da bi si prislužil denar za študij. Po univerzitetni diplomi na univerzi v Ljubljani je 15 let delal kot samostojni arhitekt in urbanist v gospodarstvu, v Ljubljani, Trbovljah in v Idriji. V Idriji je s kritičnimi članki sodeloval pri oporečniški reviji Kaplje. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada za arhitekturo. V letih od 1983 do 2005 je bil zaposlen pri Triglavskem narodnem parku, najprej kot strokovni sodelavec za obnovo kulturne dediščine in urejanje prostora, od leta 1992 do upokojitve leta 2005 pa kot direktor tega našega najstarejšega oz. edinega narodnega parka. Je tudi zavzet naravovarstvenik in je o tej temi napisal 173 strokovnih člankov v domačih in tujih publikacijah. Poleg tega je avtor petih knjig, od katerih je največ pozornosti zagotovo sprožila tista z naslovom Ostanki megalitske kulture v slovenskih Alpah iz leta 2012. Vzrok za nastanek te knjige, je bilo odkritje megalitskega kamnitega kroga pod Krnom. Janez Bizjak je zapisal: ?Ko sem ga našel, sem menil, da doslej skrito ne sme tudi ostati skrito. Kulturna dediščina in duhovno izročilo naših prednikov, četudi samo domnevna in težko dokazljiva, sta naša skupna in javna lastnina ...?


05.11.2016

prof. dr. Kristina Sepčić

Kot deklica je lahko med počitnicami opazovala beloglave jastrebe, ki so gnezdili na strmih pobočjih v bližini očetove rojstne hiše na Cresu. Toda napak bi sklepali, če bi mislili, da jo je že ta stik z naravo usmeril v študij biologije, saj je naprej svojo poklicno pot videla na področju kulture. Tudi zdaj tako ob poslušanju Puccinijeve Tosce in ob gledanju baletnih predstav pride na površje njena umetniška duša, hkrati pa mnoge preseneti, ko jim pove, da ima črni pas v karateju. V oddajo Razkošje v glavi je profesorico Kristino Sepčić, predstojnico katedre za biokemijo na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, povabil Dušan Berne.


29.10.2016

Izidor Golob, sopotnik in častilec perunik in maslenic

Šentiljčan Izidor Golob se je rodil v tridesetih letih minulega stoletja v Orehku pri Cerknem, kjer je očitno doma posebno prefinjen občutek za naravo in njeno lepoto saj iz tistih krajev izhaja tudi direktor ljubljanskega botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, hortikulturi pa se je zapisala tudi njegova sestra Jožica Golob Klančič, ki na Primorskem velja za specialistko za trajnice. Izidorja je pot zanesla na Štajersko, natančneje v Šentilj. Služboval je v mariborskem podjetju Florina in se izoblikoval v odličnega strokovnjaka za okrasne rastline. Je avtor štirih knjig od katerih je najbolj znana Vrt in letni časi, ki je bila prodana v kar 63 tisoč izvodih. V njegovem nasadu perunik najdemo tako stare znane sorte kot tiste najnovejše, ki jim rečejo kar vesoljske perunike pa tudi maslenice s katerimi se ukvarja kot žlahtnitelj. Svoje navdušenje rad deli z ljudmi, ki jih navduši njegovo cvetoče delo o katerem bo morda kmalu spet izšla kakšna knjiga. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.


22.10.2016

Dr. Miha Kosi

Dr. Miha Kosi je slovenski zgodovinar, specialist za srednji vek. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Leta 1994 je diplomiral iz zgodovine in za diplomsko nalogo z naslovom Templjarji na Slovenskem prejel Prešernovo nagrado za študente. Dve leti pozneje je diplomiral tudi iz geografije. Leta 2001 je doktoriral iz zgodovine z disertacijo Promet kot eden temeljev gospodarskega razvoja na Slovenskem v srednjem veku. V letih 1996-2000 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec, od 2001. pa je višji znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani. Je avtor zelo odmevne knjige Potujoči srednji vek, in soavtor Zgodovinskega atlasa.


15.10.2016

Izr. prof. dr. Damjan Janeš – farmacevt z nosom za odličnost

Izr. prof. dr. Damjan Janeš, mag. farm., se je rodil leta 1977 v Ljubljani. Na ljubljanski Fakulteti za farmacijo je diplomiral leta 2002 in za svoje diplomsko delo prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado. Doktoriral je pri 30. letih z disertacijo Raziskave gliv kot virov novih protimikrobnih učinkovin. Danes dela na omenjeni fakulteti kot izredni profesor na Katedri za farmacevtsko biologijo. Predava predmete povezane z zdravilnimi rastlinami: farmakognozija, fitofarmaki, biogena zdravila in kozmetične sestavine naravnega izvora. Raziskovalno deluje na področju plinske kromatografije in proučuje spojine, ki so bistvene za vonj in okus, in spojine, ki so zanimive kot nove zdravilne učinkovine. Njegov poklic je tudi njegov hobi, ki mu vzame večino prostega časa. Edini v Sloveniji se ukvarja z rekonstrukcijo parfumov. Njegovo znanje o človekovem odkrivanju in proučevanju vonjav od prvih civilizacij do današnje dobe, ko je moderna sintezna kemija uresničila sanje Jeana-Baptista Grenouilla, junaka romana Parfum je eruditsko. Intrigira ga pomembnost najskrivnostnejšega med čutili – voha za človeka, odkriva ali je mogoče narediti parfum z vonjem dežnih kapelj in morske obale, ter kako lahko s pomočjo enega samega cveta naredimo esenco, ne da bi ga sploh utrgali. Ima odličen nos. In izjemen spomin. Karkoli dela, pri tem zagovarja pravo mero, znanost pa vidi kot izjemen kreativni poligon. V službi etike in služenja človečnemu. Razvrščanje živih bitij po razvitosti se mu zdi zelo relativno.


08.10.2016

doc. dr. Tomaž Pavlin

Doktor Tomaž Pavlin je nekanji hokejist Olimpije, zgodovinar in sociolog, ki že poldrugo desetletje predava na ljubljanski fakulteti za šport. Je velik poznavalec razvoja sokolstva na Slovenskem, organiziral in vodil je zbiranje gradiva športne dediščine pri nas, pripravil scenarij za razstavo Slovenski alpinizem, sodeloval pa je tudi pri oblikovanju vsebinske zasnove za Muzej športa. Na svojih predavanjih poudarja, da "zgodovina športa niso samo faktografsko zapisani dogodki in številke, marveč da gre pri tem tudi za širše razumevanje, razlage in vrednotenje športa skozi čas. Zgodovina torej ne sme biti cokla športu, ampak kažipot za prihodnost." V oddajo Razkošje v glavi ga je povabil Dušan Berne.


01.10.2016

Maša Derganc

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


24.09.2016

Katja Kavčič, prva dama slovenske kulinarike

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.09.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


10.09.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


03.09.2016

Dramaturginja Mojca Kreft

Dramaturginja in teatrologinja Mojca Kreft se je rodila v idilični vasici Biserjane v Prlekiji, potem pa je dijaška leta že preživela v Ljubljani, kjer je maturirala na Poljanski gimnaziji. Za študij na filozofski fakulteti si je najprej izbrala slovenščino in etnologijo, čez dve leti pa je vzporedno vpisala še študij radijske in gledališke dramaturgije na AGRFT in tam leta 1975 tudi diplomirala. Njena poklicna kariera se je začela že naslednje leto v Mestnem gledališču ljubljanskem, ko je to gledališče vodil legendarni dramaturg Lojze Filipič, se potem nadaljevala v Drami SNG Maribor in v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je bila deset let na delovnem mestu umetniškega vodje in nato še dramaturginje. Svojo poklicno pot je sklenila v vlogi kustosinje v Slovenskem gledališkem muzeju, Združenje dramskih umetnikov Slovenije pa ji je za življenjsko delo podelilo najuglednejše priznanje - veliki Bršljanov venec. Pripravlja: Dušan Berne


27.08.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


20.08.2016

Razkošje v glavi

Gostili bomo prav posebno gostjo in imeli zelo redko priložnost prisluhniti gospe, ki bo dan kasneje slavila svoj 100-ti rojstni dan. Milena Cesar se je rodila namreč 21.avgusta leta 1916, tako rekoč sredi prve svetovne vojne. Življenje ji nikoli ni bilo naklonjeno, prevečkrat je bilo kruto, saj je kot deklica izgubila najprej očeta, potem še mater in kasneje živela z dedom. Pot jo je iz Postojne zanesla v Ljubljano na šolanje, končala je trgovsko šolo,med drugim je bila pri nunah, službovala pa je v takratni banovini v oddelku za kulturo in šolstvo. Po končani drugi vojni se je udeležila delovne brigade in bila bolničarka, v zdravstvu pa je kasneje ostala vse do upokojitve pred dobrimi 40 leti. Pa še nekaj vse življenje prepleta njeno neverjetno zgodbo. Globoka, iskrena in predana vera v boga, v katerem je, in še vedno išče azil in zatočišče v neprijetnih trenutkih spominov ali vsakdanjega bivanja. Vljudno vabljeni, da prisluhnete, saj njeni spomini naravnost bruhajo na dan in njena odkritost, odprtost ter poštenost je osupljiva. Oddajo pripravlja Marjan Rogelj.


13.08.2016

Davorin Preisinger-jamar

Davorin Preisinger-jamar, gornik, fotograf, popotnik,  zbiralec mineralov in fosilov in raziskovalec opuščenih rudniških rovov.   To slednje je nadgradil z izdajo knjige- Rudniki, opuščeni rudniki v Sloveniji, Založba Turistika 2010. Njegova življenjska pot nas preprosto osupne. Davorin je bil poleg naštetega tudi pripadnik  jugoslovanskih mirovnih sil na Sinaju, leta 1960.  Z avtomobilom je prečil Saharo, sodeloval v odpravi, ki je potovala od Kranja do Kitajske in še bi lahko naštevali. Njegova volja navdušuje, še bolj pa njegov optimizem.


Stran 21 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov