Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ciril Mlinar - Cic

12.08.2017


Potapljač z dušo in srcem

Ciril Mlinar Cic, potapljač, jamar, filmski ustvarjalec, fotograf in inovator, je zagotovo človek, prežet z neustavljivo energijo raziskovalca. Radovednost ga žene v vedno nove pustolovščine. Te potem z velikim občutkom ohrani v videu ali filmski obliki, kot so prepoznali tudi na številnih mednarodnih festivalih, posvečenih naravoslovnim filmom. Cic se je s potapljanjem srečal leta 1959 na Pagu v Novalji; kot petletnega fantiča ga je popolnoma očaral pogled skozi podvodno masko. Ta izkušnja je bila tako močna, da je v osnovni šoli, ko so pisali spis o tem, kaj bo kdo, ko bo velik, zapisal, da bo seveda potapljač.

In to se je tudi zgodilo. Kot 16-letnik je opravil izpit za potapljača še prej pa si je začel sam izdelovati opremo.

 

 

 

 

Fotografiranje

Pri potapljanju ga je vedno spremljal fotoaparat. Med letoma 1987 in 1996 je bil reprezentant Slovenije za mednarodna prvenstva v podvodni fotografiji. Leta 1994/95 je predsedoval komisiji za podvodno fotografijo pri Slovenski potapljaški zvezi.

 

 

 

 

 

"Ukvarjam se z videom, filmom in fotografijo, ter s podvodnim raziskovanjem in raziskovanjem kraških jam. Snemam predvsem naravoslovne filme, za katere pogosto pišem tudi scenarije in jih režiram. Specialist sem za podvodno in jamsko fotografijo ter video in film. Sem avtor filmov, televizijskih oddaj, multivizij in publikacij, predvsem na področju podvodnega in jamskega sveta. Iz svojega bogatega opusa posnetkov iz narave sem sestavil serijo kratkih filmov, ki celovito predstavljajo podvodni in jamski svet Slovenije. S predavanji in projekcijami v živi sliki predstavljam manj znana in novo odkrita okolja šolarjem, dijakom in študentom ter širši publiki vseh generacij. V produkciji cicfilm, specializirani za podvodni in speleološki film, ves čas nastajajo novi filmi, ki predstavitve sproti dopolnjujejo. Zaposlen sem v Prirodoslovnem muzeju Slovenije."

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za svoje fotografije podzemnih vodnih skrivnosti je začel kmalu dobivati prve nagrade. Tako je na prvi jugoslovanski razstavi speleološke fotografije v Splitu prejel prvo nagrado za barvno fotografijo.

Filmi

Pozneje je njegova nepogrešljiva spremljevalka filmska kamera.

 

Cic o snemanju  Proteusa- Človeške ribica: "Tisti dan, 27.2.1983, sem v dnevnik zapisal:
... pri brzicah zlezeva v mrzlo vodo, previdno, da ne dvigneva rahlega rumenega mulja. Spustiva se proti dnu. Svetlobni stožci najinih brlivk nemo tipajo skozi rjavkasto vodo. Naenkrat dosežejo dno. In že jih zagledava, za dobro ped dolga, bleda telesca, ki leže tu in tam na mulju in skalah. Približava se jim, da bi jih lahko dosegla, a s svetlobo porušiva spokojnost med živalmi. Dvignejo se od tal in urno zaplavajo zvijajoč svoje vretenasto telo ... Razburjen gledam skozi iskalo, medtem ko kamera brni, saj nastajajo prvi filmski posnetki proteusa v njegovem naravnem okolju.

 

Nekateri realizirani filmi:

  • Cave diving (1982/83)
  • Betwen Cave Divers (1983)
  • U carstvu čovjeće ribice (1983)
  • Speleonauti (1983)
  • Proteus (1985)
  • Slovensko podvodno življenje (1989/90)
  • Jezero pod ledom (1991)
  • Cvetenje morja (1989/91)
  • Herzog – podvodni posnetki (1995)
  • Soška postrv (1996)
  • Obrazi zelene reke (1997/98)
  • Človeška ribica ali močeril - Proteus anguinus (1999)
  • Mora biti tako? (2000)
  • Vračajmo naravi, da bi živeli bolje! (2001)
  • Morski pes orjak Cetorhinus maximus v slovenskem morju (2001)
  • Portret podvodnega fotografa (2002)
  • Od kita do okostja (2004)
  • Za kvaliteto življenja (2005)
  • For the Quality of Life (2005)
  • Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (2006)
  • Jezero (2007)
  • Reka zgornji tok (2007)
  • Reka srednji tok (2007)
  • Živi svet reke Ljubljanice (2007)
  • Ribolov v Sloveniji (2008)
  • Reka spodnji tok (2008)
  • Brazdasti kit v slovenskem morju (2009)
  • Rudnik Sitarjevec (2009)
  • Podmorski termalni sulfatni izviri (2009)
  • Jamske živali (2010)
  • Vrijedne i zaštićene zajednice kvarnerskog podmorja (2010)
  • Svijet fluorescentnih boja (2011)
  • Kanjon Idrijce (2012)
  • Dolina Branice in Natura 2000 (2012)
  • A hot spot in the cold darkness (2013)
  • Piranski brancin Fonda (2013)
  • Človeška ribica z jajčeci (2013)
  • Purse seine fising (2014)
  • Kostanjeviška jama (2014)
  • Potopljeni kanjon Drave (2015)
  • Voda in kras (2015)
  • Vodni krog (2015)
  • Lovci na človeške ribice (2016)

Kratki igrani film Vodni krog se spogleduje s problematiko tretjega tisočletja, ali kot je zapisal Borut Peric:

"V sklopu čezmejnega projekta Slovenija-Hrvaška Škocjan-Risnjak, katerega vodilni partner je bil Javni zavod Park Škocjanske jame, je bil narejen pomenljiv, a zelo zgovoren film o odnosu in brezbrižnosti človeka do vode predvsem pa o preskromnem zavedanju o ranljivosti kraških vodonosnikov. Slednji so kot vir pitne vode, ne le v Sloveniji ampak še precej širše, izjemnega pomena. Avtor filma je Ciril Mlinar Cic."

( vir; spletna stran: www.cicfilm.com)

 

 

 

 

 

 

Knjige

Ni pa samo odličen potapljač, snemalec in fotograf, ampak tudi odličen pisec; o tem nazorno priča obsežna bibliografija z več kot 200 članki v najrazličnejših revijah, knjigah in časopisih. Napisal je tudi svojo knjigo z naslovom Podvodje.

 

 

Knjiga Podvodje je zagotovo nekja posebnega, Bernard Nežmah je v Mladini št. 26, 26.6. 2015,  objavil:

 

Sklep...

Ciril Mlinar Cic kljub vsem uspehom, priznanjem, ostaja prvinsko skromen človek, ki svojih podvigov ne obeša na velik zvon. Pa bi jih lahko, in to povsem upravičeno in zasluženo. Ta njegova umirjena preprostost prepriča, ko ga srečaš prvič in ko se z njim snideš čez nekaj desetletij. Cic občutljivo spremlja dogajanje v naravi in v okolju, ki mu je domače, v podvodju, za konec dodajam razmišljanje, objavljeno v Dnevnikov objektiv 25. april 2009 stran 1stran 2:

"Pod petdeset metrov debelim skalnim stropom je bilo videti življenje jamskih živali kar se da varno, kot v najglobljem podzemskem zaklonišču. Vendar ni bilo tako. Vsaka jama, v katero priteka voda s površja, je zelo ranljiva, saj je odvisna od kakovosti te vode, kot tudi od vsake njene naključne zastrupitve. Če takšna zastrupljena voda steče v podzemlje in je koncentracija strupa dovolj velika, je jamskega vodnega življenja v hipu konec. Obenem pa je konec tudi s še enim našim morebitnim vodnim virom, iz katerega bi lahko črpali vodo za pitje. Premalo se zavedamo kako zelo smo soodvisni od te iste vode, vode iz podzemlja. Tako kot je življenje proteusa odvisno od nas, tako smo mi odvisni od njegove čiste vode oziroma od tega, ali jo bomo znali takšno tudi ohraniti. Tako je močeril tudi na simbolni ravni usodno povezan s človeštvom in preživetjem nasploh."


Razkošje v glavi

899 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Ciril Mlinar - Cic

12.08.2017


Potapljač z dušo in srcem

Ciril Mlinar Cic, potapljač, jamar, filmski ustvarjalec, fotograf in inovator, je zagotovo človek, prežet z neustavljivo energijo raziskovalca. Radovednost ga žene v vedno nove pustolovščine. Te potem z velikim občutkom ohrani v videu ali filmski obliki, kot so prepoznali tudi na številnih mednarodnih festivalih, posvečenih naravoslovnim filmom. Cic se je s potapljanjem srečal leta 1959 na Pagu v Novalji; kot petletnega fantiča ga je popolnoma očaral pogled skozi podvodno masko. Ta izkušnja je bila tako močna, da je v osnovni šoli, ko so pisali spis o tem, kaj bo kdo, ko bo velik, zapisal, da bo seveda potapljač.

In to se je tudi zgodilo. Kot 16-letnik je opravil izpit za potapljača še prej pa si je začel sam izdelovati opremo.

 

 

 

 

Fotografiranje

Pri potapljanju ga je vedno spremljal fotoaparat. Med letoma 1987 in 1996 je bil reprezentant Slovenije za mednarodna prvenstva v podvodni fotografiji. Leta 1994/95 je predsedoval komisiji za podvodno fotografijo pri Slovenski potapljaški zvezi.

 

 

 

 

 

"Ukvarjam se z videom, filmom in fotografijo, ter s podvodnim raziskovanjem in raziskovanjem kraških jam. Snemam predvsem naravoslovne filme, za katere pogosto pišem tudi scenarije in jih režiram. Specialist sem za podvodno in jamsko fotografijo ter video in film. Sem avtor filmov, televizijskih oddaj, multivizij in publikacij, predvsem na področju podvodnega in jamskega sveta. Iz svojega bogatega opusa posnetkov iz narave sem sestavil serijo kratkih filmov, ki celovito predstavljajo podvodni in jamski svet Slovenije. S predavanji in projekcijami v živi sliki predstavljam manj znana in novo odkrita okolja šolarjem, dijakom in študentom ter širši publiki vseh generacij. V produkciji cicfilm, specializirani za podvodni in speleološki film, ves čas nastajajo novi filmi, ki predstavitve sproti dopolnjujejo. Zaposlen sem v Prirodoslovnem muzeju Slovenije."

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za svoje fotografije podzemnih vodnih skrivnosti je začel kmalu dobivati prve nagrade. Tako je na prvi jugoslovanski razstavi speleološke fotografije v Splitu prejel prvo nagrado za barvno fotografijo.

Filmi

Pozneje je njegova nepogrešljiva spremljevalka filmska kamera.

 

Cic o snemanju  Proteusa- Človeške ribica: "Tisti dan, 27.2.1983, sem v dnevnik zapisal:
... pri brzicah zlezeva v mrzlo vodo, previdno, da ne dvigneva rahlega rumenega mulja. Spustiva se proti dnu. Svetlobni stožci najinih brlivk nemo tipajo skozi rjavkasto vodo. Naenkrat dosežejo dno. In že jih zagledava, za dobro ped dolga, bleda telesca, ki leže tu in tam na mulju in skalah. Približava se jim, da bi jih lahko dosegla, a s svetlobo porušiva spokojnost med živalmi. Dvignejo se od tal in urno zaplavajo zvijajoč svoje vretenasto telo ... Razburjen gledam skozi iskalo, medtem ko kamera brni, saj nastajajo prvi filmski posnetki proteusa v njegovem naravnem okolju.

 

Nekateri realizirani filmi:

  • Cave diving (1982/83)
  • Betwen Cave Divers (1983)
  • U carstvu čovjeće ribice (1983)
  • Speleonauti (1983)
  • Proteus (1985)
  • Slovensko podvodno življenje (1989/90)
  • Jezero pod ledom (1991)
  • Cvetenje morja (1989/91)
  • Herzog – podvodni posnetki (1995)
  • Soška postrv (1996)
  • Obrazi zelene reke (1997/98)
  • Človeška ribica ali močeril - Proteus anguinus (1999)
  • Mora biti tako? (2000)
  • Vračajmo naravi, da bi živeli bolje! (2001)
  • Morski pes orjak Cetorhinus maximus v slovenskem morju (2001)
  • Portret podvodnega fotografa (2002)
  • Od kita do okostja (2004)
  • Za kvaliteto življenja (2005)
  • For the Quality of Life (2005)
  • Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (2006)
  • Jezero (2007)
  • Reka zgornji tok (2007)
  • Reka srednji tok (2007)
  • Živi svet reke Ljubljanice (2007)
  • Ribolov v Sloveniji (2008)
  • Reka spodnji tok (2008)
  • Brazdasti kit v slovenskem morju (2009)
  • Rudnik Sitarjevec (2009)
  • Podmorski termalni sulfatni izviri (2009)
  • Jamske živali (2010)
  • Vrijedne i zaštićene zajednice kvarnerskog podmorja (2010)
  • Svijet fluorescentnih boja (2011)
  • Kanjon Idrijce (2012)
  • Dolina Branice in Natura 2000 (2012)
  • A hot spot in the cold darkness (2013)
  • Piranski brancin Fonda (2013)
  • Človeška ribica z jajčeci (2013)
  • Purse seine fising (2014)
  • Kostanjeviška jama (2014)
  • Potopljeni kanjon Drave (2015)
  • Voda in kras (2015)
  • Vodni krog (2015)
  • Lovci na človeške ribice (2016)

Kratki igrani film Vodni krog se spogleduje s problematiko tretjega tisočletja, ali kot je zapisal Borut Peric:

"V sklopu čezmejnega projekta Slovenija-Hrvaška Škocjan-Risnjak, katerega vodilni partner je bil Javni zavod Park Škocjanske jame, je bil narejen pomenljiv, a zelo zgovoren film o odnosu in brezbrižnosti človeka do vode predvsem pa o preskromnem zavedanju o ranljivosti kraških vodonosnikov. Slednji so kot vir pitne vode, ne le v Sloveniji ampak še precej širše, izjemnega pomena. Avtor filma je Ciril Mlinar Cic."

( vir; spletna stran: www.cicfilm.com)

 

 

 

 

 

 

Knjige

Ni pa samo odličen potapljač, snemalec in fotograf, ampak tudi odličen pisec; o tem nazorno priča obsežna bibliografija z več kot 200 članki v najrazličnejših revijah, knjigah in časopisih. Napisal je tudi svojo knjigo z naslovom Podvodje.

 

 

Knjiga Podvodje je zagotovo nekja posebnega, Bernard Nežmah je v Mladini št. 26, 26.6. 2015,  objavil:

 

Sklep...

Ciril Mlinar Cic kljub vsem uspehom, priznanjem, ostaja prvinsko skromen človek, ki svojih podvigov ne obeša na velik zvon. Pa bi jih lahko, in to povsem upravičeno in zasluženo. Ta njegova umirjena preprostost prepriča, ko ga srečaš prvič in ko se z njim snideš čez nekaj desetletij. Cic občutljivo spremlja dogajanje v naravi in v okolju, ki mu je domače, v podvodju, za konec dodajam razmišljanje, objavljeno v Dnevnikov objektiv 25. april 2009 stran 1stran 2:

"Pod petdeset metrov debelim skalnim stropom je bilo videti življenje jamskih živali kar se da varno, kot v najglobljem podzemskem zaklonišču. Vendar ni bilo tako. Vsaka jama, v katero priteka voda s površja, je zelo ranljiva, saj je odvisna od kakovosti te vode, kot tudi od vsake njene naključne zastrupitve. Če takšna zastrupljena voda steče v podzemlje in je koncentracija strupa dovolj velika, je jamskega vodnega življenja v hipu konec. Obenem pa je konec tudi s še enim našim morebitnim vodnim virom, iz katerega bi lahko črpali vodo za pitje. Premalo se zavedamo kako zelo smo soodvisni od te iste vode, vode iz podzemlja. Tako kot je življenje proteusa odvisno od nas, tako smo mi odvisni od njegove čiste vode oziroma od tega, ali jo bomo znali takšno tudi ohraniti. Tako je močeril tudi na simbolni ravni usodno povezan s človeštvom in preživetjem nasploh."


10.03.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


10.03.2018

Gabriela Babnik

Literarni prvenec Gabriele Babnik Koža iz bombaža iz leta 2007 je bil na slovenskem knjižnem sejmu izbran za najboljši prvenec, ostali trije romani V visoki travi, Sušna doba in Intimno so bili nominirani za kresnika. Sušna doba je prejela nagrado Evropske unije za književnost, Intimno je uvrščeno v zbirko 100 slovanskih romanov. Zaradi teh in tudi drugih mednarodnih nagrad se njeni romani prevajajo v tuje jezike. Gabriela Babnik je prejela tudi Stritarjevo nagrado za svoje kritiško delo, poleg tega prevaja in vodi delavnice kreativnega pisanja. Pisanje je zanjo rešitev, njen odgovor na svet, v katerem živimo. Zakaj piše na roko, zakaj piše o Afriki? Koliko rasizma opazi v svojem lastnem življenju?


03.03.2018

Henrik Neubauer

Gostimo baletno legendo Henrika Neubauerja, ki je odplesal več kot sedemdeset najpomembnejših vlog, hkrati pa tudi sam koreografiral kopico baletov. Bil je tudi operni režiser, direktor ljubljanskega festivala, profesor na Akademiji za glasbo ter pisec opusa 33 knjig in nad 500 strokovnih člankov. Zato je pionir predstavljanja plesne preteklosti pri nas. Henrik Neubauer je poleg plesne šole mimogrede končal še medicino in bil nekaj let zdravnik. Dolga desetletja pa je bil aktivni rekreativni športnik. Tudi danes, kmalu bo praznoval 89 let, še rad sede na kolo in ima poleg izjemne fizične kondicije tudi sijajen spomin. Prisluhnite legendi.


24.02.2018

Žiga X Gombač

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.02.2018

Janez Pikon

Janez Pikon iz Bohinjske Bistrice je človek, ki te preseneti. Kleni upokojenec, ki bi s svojo življenjsko energijo ugnal marsikaterega mlajšega, je strasten planinec, pohodnik in gornik že odkar pomni. Pred dobrimi desetimi leti je to strast nadgradil še z opisi gorskih vzponov, potopisi in fotozgodbami. Pa ne samo to. Vse, kar je zapisal, je požlahtnil še z zgodbami iz bogatega ljudskega in zgodovinskega izročila bohinjskih krajev in ljudi. Odločilno za ta korak je bilo povabilo urednika spletne strani Gore in ljudje Francija Savenca leta 2007 in od takrat dalje je Janez Pikon pravi polihistor Bohinja in okolice. Domače mu je računalništvo, navdušuje ga šport in še tisoč drugih stvari. Janez Pikon bo gost oddaje Razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.


10.02.2018

dr. Mateja Habinc

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


03.02.2018

dr. Barbara Jaki

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


27.01.2018

Janez Škof

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


20.01.2018

mag. Matjaž Turel

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


13.01.2018

Ivana Djilas

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


06.01.2018

Jaša

Eno najvitalnejših, najizzivalnejših pa tudi mednarodno najbolj odmevnih oziroma uspešnih imen na slovenski vizualni sceni danes je gotovo Jaša. To je umetniško ime Jaše Mrevljeta–Pollaka, ki spaja elemente videa, performativne in konceptualne umetnosti, glasbe ter slikarstva, da bi navsezadnje ustvarjal tako imenovano site-specific art, se pravi: s prostorom določene instalacije, pogosto z omejenim časom trajanja. Slišati je zapleteno, toda Jaša je prepričan, da lahko šele s takim, večmedijskim pristopom med gledalci zbudi občutek, da pri umetnosti ne gre le za nekakšno neobvezno igračkanje v neki vzporedni, avtonomni ali zgolj navidezni realnosti, ampak da gre za resnično izkušnjo, ki terja njihov poln emocionalen in intelektualen angažma, ki mora nato odmevati tudi v ekonomski, družbeni in politični stvarnosti, ki jo živimo. In zdi se, da mu to tudi uspeva. Leta 2015 je, na primer, predstavljal Slovenijo na znamenitem beneškem likovnem bienalu; leto pozneje je v New Yorku sodeloval z Ulayem, legendarnim nemškim začetnikom tako imenovane performativne umetnosti; ameriški umetnostni zgodovinar Noah Charney pa ga je pred nekaj meseci v intervjuju za internetni portal MMC postavil ob bok impresionistom, Zoranu Mušiču in skupini Irwin kot tistim presežkom slovenske likovne ustvarjalnosti, ki utegnejo v prihodnje najbolj zanimati mednarodni umetnostni trg. Kako torej Jaša razmišlja o svojem ustvarjanju? Kaj hoče z njim doseči? – Na ta in druga sorodna vprašanja smo iskali odgovore v prvem Razkošju v glavi v letu 2018. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Jaša (Goran Dekleva)


06.01.2018

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


30.12.2017

Dušica Šibav

»Moj oče in rodovi očetov pred njim so mi predali ne le modrost o vinu in marljivem delu, pač pa tudi ljubezen do tega koščka zemlje in hvaležnost za vse, kar nam ponuja – in kar lahko sama ponudim drugim. Vsem, ki cenijo pristno, z osebno noto pridelano vino. Vino zame ni poklic, je način življenja.« Tako je na svoji spletni strani Vinarstvo Šibav zapisala Dušica Šibav, ki je končala univerzitetni študij agronomije in diplomirala iz vinarstva – to pomeni, da je vinogradnica, vinarka, ki se z vinom ukvarja že od leta 1990, od leta 2003 pa zagovarja in uresničuje do narave prijazno pridelavo grozdja in kakovostnega, vrhunskega vina. Tega pridela v svojih vinogradih tik pod domačijo v Fojani, v srcu Goriških Brd. Dušica Šibav je gostja v oddaji Razkošje v glavi.


23.12.2017

Jelka Godec Schmidt

Ilustratorka ter otroška in mladinska pisateljica Jelka Godec Schmid je bila, kot sama poudarja, »z užitkom nagajiva učenka«, ki je rada na skrivaj spotikala sošolke, ko jih je učiteljica poklicala pred tablo. Sicer pa je bila odličnjakinja, ki je svoj prosti čas zapolnila z likovnim krožkom v Pionirskem domu ter z ritmiko in s pevskim zborom, za nameček pa je hodila tudi v glasbeno šolo, kjer se je učila igrati na flavto. Njena mama, Ančka Gošnik Godec, ki je prav tako ilustratorka, jo je poleg tega spodbujala tudi k branju in k risanju, pri čemer seveda Jelki ni bilo treba skrbeti za papir in barvice, pa tudi otroških knjig je bilo na domačih knjižnih policah vselej veliko. »Po končani gimnaziji je bil tako študij na likovni akademiji v Ljubljani pravzaprav samo nekakšno logično nadaljevanje poti, na katero sem stopila že v rani mladosti, na tej poti pa je zdaj za mano že več kot sto knjig, ki sem jih ilustrirala, ter tudi nekaj takšnih, ki sem jih sama napisala,« pravi Jelka Godec Schmidt.


09.12.2017

Brigita Drnovšek Olup

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


02.12.2017

Branko Soban

Novinarsko pero Branka Sobana je že dolgo eno najbolj prepoznavnih in verodostojnih v slovenski medijski krajini. Kot zunanje-politični dopisnik časopisne hiše Delo je poročal z Bližnjega vzhoda, poročal je iz Rusije ter drugih bivših sovjetskih republik, dandanes se pogosto javlja iz Strasbourga, z zasedanj Sveta Evrope. Je tudi avtor dveh knjig intervjujev, s pomočjo katerih osvetljuje občutljive odnose med Zahodom, Rusijo in islamom, vendar pred svoj mikrofon še zdaleč ne vabi le ministrov ali diplomatov. Soban je namreč prepričan, da visoki vladni uradniki vsega sveta praviloma lažejo. Zato se redno pogovarja s pisatelji in znanstveniki, inženirji, zdravniki, pravniki in humanitarnimi delavci, z vsemi tistimi, skratka, ki lahko zares razkrijejo, kakšno je dejansko stanje v državah, o katerih poroča. To pa tudi kaže, da Sobanu ne gre samo za suho obveščanje, ampak verjame, da je novinarjeva ključna dolžnost, da zastavi svojo besedo za vse tiste, ki v kaosu pogosto krvave sodobne zgodovine, polne vojn, terorja, zatiranj in uporov, sistematično ostajajo brez lastnega glasu. Nekaj zgodb iz svoje bogate novinarske kariere je Branko Soban za tokratno Razkošje v glavi delil z Goranom Deklevom. Na tem mestu objavljamo razširjeno različico oddaje. foto: Goran Dekleva


25.11.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


18.11.2017

dr. Peter Fister

Peter Fister, doktor arhitekturnih znanosti, se je rodil leta 1940 v Celju. Njegova znanstvenoraziskovalna pot je izjemno zanimiva in bogata. V Sloveniji je uvedel metodologijo interdisciplinarnega načrtovanja revitalizacije arhitekturne dediščine, razvil je mednarodno primerljivo metodo dokumentiranja arhitekturnih spomenikov, ki so jo sprejeli tudi kot posebno dokumentacijo za potrebe Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine. Vodil je izdelavo načrtov varstva in prenove več kot 40-ih spomeniško zaščitenih mestnih in vaških jeder v Sloveniji in po Evropi. Na Fakulteti za arhitekturo je ustanovil osnovni arhiv dokumentacije arhitekturne dediščine Slovenije, ki zajema 4.500 naselij in 35.000 stavb v Sloveniji in je zdaj v celoti prenesen v Državni arhiv Slovenije pod naslovom Korpus slovenske arhitekture. Veliko zanimanje pa je vzbudila ena izmed njegovih knjig: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Dr. Peter Fister je gost oddaje Razkošje v glavi.


11.11.2017

dr. Aleš Gabrič

»Kakšna je razlika med Slovenci in Američani? Tudi če se v naših spletnih medijih pojavi na primer poročilo o skakalni tekmi v Planici, se na forumu že na prvi strani pojavi razprava med ta belimi in ta rdečimi, v Ameriki pa se razprava med severom in jugom razvname šele na tretji strani.« Tako razmišlja dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani in k temu doda še misel: »Ene same resnice ni in jaz bežim pred tistimi, ki pravijo, da jo poznajo.«


04.11.2017

Jernej Šugman

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


Stran 17 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov