Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ciril Mlinar - Cic

12.08.2017


Potapljač z dušo in srcem

Ciril Mlinar Cic, potapljač, jamar, filmski ustvarjalec, fotograf in inovator, je zagotovo človek, prežet z neustavljivo energijo raziskovalca. Radovednost ga žene v vedno nove pustolovščine. Te potem z velikim občutkom ohrani v videu ali filmski obliki, kot so prepoznali tudi na številnih mednarodnih festivalih, posvečenih naravoslovnim filmom. Cic se je s potapljanjem srečal leta 1959 na Pagu v Novalji; kot petletnega fantiča ga je popolnoma očaral pogled skozi podvodno masko. Ta izkušnja je bila tako močna, da je v osnovni šoli, ko so pisali spis o tem, kaj bo kdo, ko bo velik, zapisal, da bo seveda potapljač.

In to se je tudi zgodilo. Kot 16-letnik je opravil izpit za potapljača še prej pa si je začel sam izdelovati opremo.

 

 

 

 

Fotografiranje

Pri potapljanju ga je vedno spremljal fotoaparat. Med letoma 1987 in 1996 je bil reprezentant Slovenije za mednarodna prvenstva v podvodni fotografiji. Leta 1994/95 je predsedoval komisiji za podvodno fotografijo pri Slovenski potapljaški zvezi.

 

 

 

 

 

"Ukvarjam se z videom, filmom in fotografijo, ter s podvodnim raziskovanjem in raziskovanjem kraških jam. Snemam predvsem naravoslovne filme, za katere pogosto pišem tudi scenarije in jih režiram. Specialist sem za podvodno in jamsko fotografijo ter video in film. Sem avtor filmov, televizijskih oddaj, multivizij in publikacij, predvsem na področju podvodnega in jamskega sveta. Iz svojega bogatega opusa posnetkov iz narave sem sestavil serijo kratkih filmov, ki celovito predstavljajo podvodni in jamski svet Slovenije. S predavanji in projekcijami v živi sliki predstavljam manj znana in novo odkrita okolja šolarjem, dijakom in študentom ter širši publiki vseh generacij. V produkciji cicfilm, specializirani za podvodni in speleološki film, ves čas nastajajo novi filmi, ki predstavitve sproti dopolnjujejo. Zaposlen sem v Prirodoslovnem muzeju Slovenije."

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za svoje fotografije podzemnih vodnih skrivnosti je začel kmalu dobivati prve nagrade. Tako je na prvi jugoslovanski razstavi speleološke fotografije v Splitu prejel prvo nagrado za barvno fotografijo.

Filmi

Pozneje je njegova nepogrešljiva spremljevalka filmska kamera.

 

Cic o snemanju  Proteusa- Človeške ribica: "Tisti dan, 27.2.1983, sem v dnevnik zapisal:
... pri brzicah zlezeva v mrzlo vodo, previdno, da ne dvigneva rahlega rumenega mulja. Spustiva se proti dnu. Svetlobni stožci najinih brlivk nemo tipajo skozi rjavkasto vodo. Naenkrat dosežejo dno. In že jih zagledava, za dobro ped dolga, bleda telesca, ki leže tu in tam na mulju in skalah. Približava se jim, da bi jih lahko dosegla, a s svetlobo porušiva spokojnost med živalmi. Dvignejo se od tal in urno zaplavajo zvijajoč svoje vretenasto telo ... Razburjen gledam skozi iskalo, medtem ko kamera brni, saj nastajajo prvi filmski posnetki proteusa v njegovem naravnem okolju.

 

Nekateri realizirani filmi:

  • Cave diving (1982/83)
  • Betwen Cave Divers (1983)
  • U carstvu čovjeće ribice (1983)
  • Speleonauti (1983)
  • Proteus (1985)
  • Slovensko podvodno življenje (1989/90)
  • Jezero pod ledom (1991)
  • Cvetenje morja (1989/91)
  • Herzog – podvodni posnetki (1995)
  • Soška postrv (1996)
  • Obrazi zelene reke (1997/98)
  • Človeška ribica ali močeril - Proteus anguinus (1999)
  • Mora biti tako? (2000)
  • Vračajmo naravi, da bi živeli bolje! (2001)
  • Morski pes orjak Cetorhinus maximus v slovenskem morju (2001)
  • Portret podvodnega fotografa (2002)
  • Od kita do okostja (2004)
  • Za kvaliteto življenja (2005)
  • For the Quality of Life (2005)
  • Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (2006)
  • Jezero (2007)
  • Reka zgornji tok (2007)
  • Reka srednji tok (2007)
  • Živi svet reke Ljubljanice (2007)
  • Ribolov v Sloveniji (2008)
  • Reka spodnji tok (2008)
  • Brazdasti kit v slovenskem morju (2009)
  • Rudnik Sitarjevec (2009)
  • Podmorski termalni sulfatni izviri (2009)
  • Jamske živali (2010)
  • Vrijedne i zaštićene zajednice kvarnerskog podmorja (2010)
  • Svijet fluorescentnih boja (2011)
  • Kanjon Idrijce (2012)
  • Dolina Branice in Natura 2000 (2012)
  • A hot spot in the cold darkness (2013)
  • Piranski brancin Fonda (2013)
  • Človeška ribica z jajčeci (2013)
  • Purse seine fising (2014)
  • Kostanjeviška jama (2014)
  • Potopljeni kanjon Drave (2015)
  • Voda in kras (2015)
  • Vodni krog (2015)
  • Lovci na človeške ribice (2016)

Kratki igrani film Vodni krog se spogleduje s problematiko tretjega tisočletja, ali kot je zapisal Borut Peric:

"V sklopu čezmejnega projekta Slovenija-Hrvaška Škocjan-Risnjak, katerega vodilni partner je bil Javni zavod Park Škocjanske jame, je bil narejen pomenljiv, a zelo zgovoren film o odnosu in brezbrižnosti človeka do vode predvsem pa o preskromnem zavedanju o ranljivosti kraških vodonosnikov. Slednji so kot vir pitne vode, ne le v Sloveniji ampak še precej širše, izjemnega pomena. Avtor filma je Ciril Mlinar Cic."

( vir; spletna stran: www.cicfilm.com)

 

 

 

 

 

 

Knjige

Ni pa samo odličen potapljač, snemalec in fotograf, ampak tudi odličen pisec; o tem nazorno priča obsežna bibliografija z več kot 200 članki v najrazličnejših revijah, knjigah in časopisih. Napisal je tudi svojo knjigo z naslovom Podvodje.

 

 

Knjiga Podvodje je zagotovo nekja posebnega, Bernard Nežmah je v Mladini št. 26, 26.6. 2015,  objavil:

 

Sklep...

Ciril Mlinar Cic kljub vsem uspehom, priznanjem, ostaja prvinsko skromen človek, ki svojih podvigov ne obeša na velik zvon. Pa bi jih lahko, in to povsem upravičeno in zasluženo. Ta njegova umirjena preprostost prepriča, ko ga srečaš prvič in ko se z njim snideš čez nekaj desetletij. Cic občutljivo spremlja dogajanje v naravi in v okolju, ki mu je domače, v podvodju, za konec dodajam razmišljanje, objavljeno v Dnevnikov objektiv 25. april 2009 stran 1stran 2:

"Pod petdeset metrov debelim skalnim stropom je bilo videti življenje jamskih živali kar se da varno, kot v najglobljem podzemskem zaklonišču. Vendar ni bilo tako. Vsaka jama, v katero priteka voda s površja, je zelo ranljiva, saj je odvisna od kakovosti te vode, kot tudi od vsake njene naključne zastrupitve. Če takšna zastrupljena voda steče v podzemlje in je koncentracija strupa dovolj velika, je jamskega vodnega življenja v hipu konec. Obenem pa je konec tudi s še enim našim morebitnim vodnim virom, iz katerega bi lahko črpali vodo za pitje. Premalo se zavedamo kako zelo smo soodvisni od te iste vode, vode iz podzemlja. Tako kot je življenje proteusa odvisno od nas, tako smo mi odvisni od njegove čiste vode oziroma od tega, ali jo bomo znali takšno tudi ohraniti. Tako je močeril tudi na simbolni ravni usodno povezan s človeštvom in preživetjem nasploh."


Razkošje v glavi

899 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Ciril Mlinar - Cic

12.08.2017


Potapljač z dušo in srcem

Ciril Mlinar Cic, potapljač, jamar, filmski ustvarjalec, fotograf in inovator, je zagotovo človek, prežet z neustavljivo energijo raziskovalca. Radovednost ga žene v vedno nove pustolovščine. Te potem z velikim občutkom ohrani v videu ali filmski obliki, kot so prepoznali tudi na številnih mednarodnih festivalih, posvečenih naravoslovnim filmom. Cic se je s potapljanjem srečal leta 1959 na Pagu v Novalji; kot petletnega fantiča ga je popolnoma očaral pogled skozi podvodno masko. Ta izkušnja je bila tako močna, da je v osnovni šoli, ko so pisali spis o tem, kaj bo kdo, ko bo velik, zapisal, da bo seveda potapljač.

In to se je tudi zgodilo. Kot 16-letnik je opravil izpit za potapljača še prej pa si je začel sam izdelovati opremo.

 

 

 

 

Fotografiranje

Pri potapljanju ga je vedno spremljal fotoaparat. Med letoma 1987 in 1996 je bil reprezentant Slovenije za mednarodna prvenstva v podvodni fotografiji. Leta 1994/95 je predsedoval komisiji za podvodno fotografijo pri Slovenski potapljaški zvezi.

 

 

 

 

 

"Ukvarjam se z videom, filmom in fotografijo, ter s podvodnim raziskovanjem in raziskovanjem kraških jam. Snemam predvsem naravoslovne filme, za katere pogosto pišem tudi scenarije in jih režiram. Specialist sem za podvodno in jamsko fotografijo ter video in film. Sem avtor filmov, televizijskih oddaj, multivizij in publikacij, predvsem na področju podvodnega in jamskega sveta. Iz svojega bogatega opusa posnetkov iz narave sem sestavil serijo kratkih filmov, ki celovito predstavljajo podvodni in jamski svet Slovenije. S predavanji in projekcijami v živi sliki predstavljam manj znana in novo odkrita okolja šolarjem, dijakom in študentom ter širši publiki vseh generacij. V produkciji cicfilm, specializirani za podvodni in speleološki film, ves čas nastajajo novi filmi, ki predstavitve sproti dopolnjujejo. Zaposlen sem v Prirodoslovnem muzeju Slovenije."

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za svoje fotografije podzemnih vodnih skrivnosti je začel kmalu dobivati prve nagrade. Tako je na prvi jugoslovanski razstavi speleološke fotografije v Splitu prejel prvo nagrado za barvno fotografijo.

Filmi

Pozneje je njegova nepogrešljiva spremljevalka filmska kamera.

 

Cic o snemanju  Proteusa- Človeške ribica: "Tisti dan, 27.2.1983, sem v dnevnik zapisal:
... pri brzicah zlezeva v mrzlo vodo, previdno, da ne dvigneva rahlega rumenega mulja. Spustiva se proti dnu. Svetlobni stožci najinih brlivk nemo tipajo skozi rjavkasto vodo. Naenkrat dosežejo dno. In že jih zagledava, za dobro ped dolga, bleda telesca, ki leže tu in tam na mulju in skalah. Približava se jim, da bi jih lahko dosegla, a s svetlobo porušiva spokojnost med živalmi. Dvignejo se od tal in urno zaplavajo zvijajoč svoje vretenasto telo ... Razburjen gledam skozi iskalo, medtem ko kamera brni, saj nastajajo prvi filmski posnetki proteusa v njegovem naravnem okolju.

 

Nekateri realizirani filmi:

  • Cave diving (1982/83)
  • Betwen Cave Divers (1983)
  • U carstvu čovjeće ribice (1983)
  • Speleonauti (1983)
  • Proteus (1985)
  • Slovensko podvodno življenje (1989/90)
  • Jezero pod ledom (1991)
  • Cvetenje morja (1989/91)
  • Herzog – podvodni posnetki (1995)
  • Soška postrv (1996)
  • Obrazi zelene reke (1997/98)
  • Človeška ribica ali močeril - Proteus anguinus (1999)
  • Mora biti tako? (2000)
  • Vračajmo naravi, da bi živeli bolje! (2001)
  • Morski pes orjak Cetorhinus maximus v slovenskem morju (2001)
  • Portret podvodnega fotografa (2002)
  • Od kita do okostja (2004)
  • Za kvaliteto življenja (2005)
  • For the Quality of Life (2005)
  • Alpski botanični vrt Juliana v Trenti (2006)
  • Jezero (2007)
  • Reka zgornji tok (2007)
  • Reka srednji tok (2007)
  • Živi svet reke Ljubljanice (2007)
  • Ribolov v Sloveniji (2008)
  • Reka spodnji tok (2008)
  • Brazdasti kit v slovenskem morju (2009)
  • Rudnik Sitarjevec (2009)
  • Podmorski termalni sulfatni izviri (2009)
  • Jamske živali (2010)
  • Vrijedne i zaštićene zajednice kvarnerskog podmorja (2010)
  • Svijet fluorescentnih boja (2011)
  • Kanjon Idrijce (2012)
  • Dolina Branice in Natura 2000 (2012)
  • A hot spot in the cold darkness (2013)
  • Piranski brancin Fonda (2013)
  • Človeška ribica z jajčeci (2013)
  • Purse seine fising (2014)
  • Kostanjeviška jama (2014)
  • Potopljeni kanjon Drave (2015)
  • Voda in kras (2015)
  • Vodni krog (2015)
  • Lovci na človeške ribice (2016)

Kratki igrani film Vodni krog se spogleduje s problematiko tretjega tisočletja, ali kot je zapisal Borut Peric:

"V sklopu čezmejnega projekta Slovenija-Hrvaška Škocjan-Risnjak, katerega vodilni partner je bil Javni zavod Park Škocjanske jame, je bil narejen pomenljiv, a zelo zgovoren film o odnosu in brezbrižnosti človeka do vode predvsem pa o preskromnem zavedanju o ranljivosti kraških vodonosnikov. Slednji so kot vir pitne vode, ne le v Sloveniji ampak še precej širše, izjemnega pomena. Avtor filma je Ciril Mlinar Cic."

( vir; spletna stran: www.cicfilm.com)

 

 

 

 

 

 

Knjige

Ni pa samo odličen potapljač, snemalec in fotograf, ampak tudi odličen pisec; o tem nazorno priča obsežna bibliografija z več kot 200 članki v najrazličnejših revijah, knjigah in časopisih. Napisal je tudi svojo knjigo z naslovom Podvodje.

 

 

Knjiga Podvodje je zagotovo nekja posebnega, Bernard Nežmah je v Mladini št. 26, 26.6. 2015,  objavil:

 

Sklep...

Ciril Mlinar Cic kljub vsem uspehom, priznanjem, ostaja prvinsko skromen človek, ki svojih podvigov ne obeša na velik zvon. Pa bi jih lahko, in to povsem upravičeno in zasluženo. Ta njegova umirjena preprostost prepriča, ko ga srečaš prvič in ko se z njim snideš čez nekaj desetletij. Cic občutljivo spremlja dogajanje v naravi in v okolju, ki mu je domače, v podvodju, za konec dodajam razmišljanje, objavljeno v Dnevnikov objektiv 25. april 2009 stran 1stran 2:

"Pod petdeset metrov debelim skalnim stropom je bilo videti življenje jamskih živali kar se da varno, kot v najglobljem podzemskem zaklonišču. Vendar ni bilo tako. Vsaka jama, v katero priteka voda s površja, je zelo ranljiva, saj je odvisna od kakovosti te vode, kot tudi od vsake njene naključne zastrupitve. Če takšna zastrupljena voda steče v podzemlje in je koncentracija strupa dovolj velika, je jamskega vodnega življenja v hipu konec. Obenem pa je konec tudi s še enim našim morebitnim vodnim virom, iz katerega bi lahko črpali vodo za pitje. Premalo se zavedamo kako zelo smo soodvisni od te iste vode, vode iz podzemlja. Tako kot je življenje proteusa odvisno od nas, tako smo mi odvisni od njegove čiste vode oziroma od tega, ali jo bomo znali takšno tudi ohraniti. Tako je močeril tudi na simbolni ravni usodno povezan s človeštvom in preživetjem nasploh."


11.02.2017

prof. dr. Matjaž Barbo

Z lesenimi pregradami zamejenih osem prostorov je postopoma dobilo domovinsko pravico v garaži Barbovih, saj se je v družini rodilo kar osem otrok in je bilo treba v garažo spraviti prav toliko parov smuči in koles različnih velikosti. Poleg tega so prav vsi otroci začeli obiskovati glasbeno šolo, kar je pomenilo, da je bilo treba pod isto streho najti dovolj prostora tudi za manjši orkester inštrumentov. Kajti profesor dr. Matjaž Barbo, predstojnik Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je zanimanje za glasbo očitno vcepil vsem svojim potomcem ter nekaterim med njimi že tudi začrtal z glasbo povezano poklicno pot. Sicer pa se profesor dr. Barbo raziskovalno ukvarja z glasbo od 18. stoletja do danes, še posebej s tisto, ki se tako ali drugače dotika slovenskega kulturnega prostora. Poleg tega je tudi publicist, zborovodja, organist in še bi lahko naštevali. V oddajo Razkošje v glavi ga je povabil Dušan Berne.


04.02.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


28.01.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


21.01.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


14.01.2017

Alenka Zgaga

Ste že bili v Baški grapi? To je ozek, ob reki z Bačo stisnjen svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je vanj s težavo utrdila cesta in zrinila bohinjska železnica. Vseskozi ujeta v varno naročje gora, na eni strani ogrlico Spodnjih Bohinjskih gora, na drugi pa Porezen, Kojco in Šentviško planoto, se z vso silo zajeda v ozke soteske. Veliko je prepadih grap in vlažnih globeli, preseneča pa tudi s prijaznimi in slikovitimi travnatimi zajedami. Na dno je usidranih nekaj večjih naselij, medtem ko se na strma pobočja kakor gnezda pripenjajo slikovite vasice. Prepoznavnost Baške grape bi bila zagotovo manjša, če pri skorajda vseh turističnih, etnoloških, pohodniških in še kakšnih projektih ne bi povsem predano sodelovala družina Zgaga. To sta začela najprej oče Cveto in mama Olga, zdaj je krmilo aktivnosti prevzela Alenka Zgaga, ki je gostja oddaje Razkošje v glavi.


07.01.2017

Pater Karel Gržan

Pater Karel Gržan je magister teologije in doktor literarnih ved. Napisal in izdal je že več kot 30 knjig, predvsem o medčloveških odnosih, ustvarja ljudske igre, TV scenarije, piše pa tudi o zgodovini, astronomiji in arheologiji. Njegovo najpomembnejše odkritje v dolini Gračnice so številna doslej neznana grobišča, ki so umeščena v prostor po zvezdnih koordinatah. Poleg opravljanja svojega poklica in pisanja se je ukvarjal tudi s problematiko zasvojenosti. V poznih devetdesetih prejšnjega stoletja je na Razborju pod Lisco ustanovil Don Pierinovo komuno za dekleta, prvo in edino tovrstno dekliško skupnost v Sloveniji. Svoje življenje je posvetil samospoznavanju in razdajanju: revnim, nemočnim, trpečim. Za leto dni se je tudi podal na cesto - to je bil čas, ko je resnično živel, pravi. Kaj vse je še povedal ta nevsakdanji in izjemno vsestranski ter skromni duhovnik, ki živi na kmetiji v Lučah pri Solčavi s konji in še nekaj živalmi, pa boste lahko slišali v tokratnem Razkošju v glavi. Avtorica oddaje je Liana Buršič


31.12.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


24.12.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.12.2016

Razkošje v glavi

V tokratni sobotni oddaij Razkošje v glavi gostimo Lidijo Jerkič, ki je že vse življenje zapisana sindikalnemu boju. Različne funkcije v sindikatih opravlja vse od konca študija. Trenutno je predsednica sindikata delavcev kovinske in elektro industrije, vse pa kaže, da bo v drugi polovici prihodnjega leta začela voditi Zvezo svobodnik sindikatov Slovenije. Nekaj let je bila tudi v središču politike kot podpredsednica držvnega sveta. Še naprej pa je članica organov mednarodnih sindikalnih organizacij. Da ohranja svojo telesno in psihično kondicijo pa zelo pogosto zahaja v gore.


10.12.2016

Janko Samsa

Janko Samsa izhaja iz košanske doline, iz številčne družine v kateri so bile doma različne stare domače obrti, kot so mizarstvo, kolarstvo, kovaštvo, pa tudi muzikanti in oštirji. In čeprav izučen elektronik, sta mu mizarstvo in kovaštvo zelo blizu. Življenjska pot ga je zanesla na Kras. Delo je začel v nekdanji Iskri, nadaljeval pa na železnici. Poklic strojevodje pa je v njem še izostril čut po doslednosti in natančnosti. Tako sta se splet čuta do ohranjanja etnoloških vrednot, raziskovalna žilica in rokodelska spretnost oplemenitena z železniško natančnostjo sprevrgla v posebno na Slovenskem redko dejavnost. To je pomanjšava kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in pripomočkov s tem v zvezi. Njegovo delo ni samodokazovanje ali lesna galanterija ampak ima veliko etnološko in zgodovinsko vrednost. Je v veliko didaktično in muzejsko pomoč. Prikazuje natančen videz, izdelavo samo in delovanje naprav z zgodovinskim in tehničnim opisom. Čeprav v miniaturni izvedbi so izdelki popolna kopija originalov. Janko Samsa bo gost oddaje Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.


03.12.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


26.11.2016

Tadeja Polanšček - na svoji poti

Tadeja Polanšček je res na samo svoji poti, poti, ki ji jo določa neozdravljiva bolenezen - multipla skleroza. Zanjo pravijo, da je bolezen s tisoč obrazi. Ima jo tudi njena mama, vendar je potek njene drugačen. Pri mami je komaj opazna. Po razširejnosti te bolezni Slovenija sodi v zgornji svetovni razred. Pri nas je več kot tri tisoč bolnikov, dve tretjine so ženske. Tadeja je za svojo bolezen zvedela ob koncu najstniških let, ko se je že odločala za svojo poklicno prihodnost. Izbrala si je fizioterapijo in to še preden je zvedela, da jo bo najbolj uporabljala zato, da pomaga sebi. Kot vsako mlado dekle je bila takrat polna življenja, učila je otroke plesat, učila je aerobiko, rolala je, da je imela vse noge v krvavih žuljih in tako naprej. Dne, ko je zvedela za bolezen, se spominja, kot, da bi bilo včeraj, zdi se ji, da se ta vedno znova ponavlja. Z mislijo na bolezen živi vsak dan, ne mine minuta, da ne bi pomislila nanjo in strah jo je, kaj bo jutri, a vendar je bolezen ni povsem premagala. Čeprav živi z njo, sta se z možem odločila, da ji ne bosta dovolila, da bi v celoti odločala o njunem življenju. Tadeja je prepričana, da je treba o bolzeni in o svojem lastnem čutnem svetu povezanem s tem, kar bolezen prinaša, govoriti na glas, naj ljudje vedo, da ta bolezen je, da je tu med nami. Čeprav gre za težko bolezen, pa je nanjo mogoče tudi vplivati, manj kot bi si želeli, a vendar. Jurij Popov je obiskal Tadejo in njeno družino v Murski Soboti in se zapletel v zanimiv pogovor o njenem življenju, njenem razmišljanju, njenem boju z multiplo sklerozo. Pripravlja: Jurij Popov


19.11.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


12.11.2016

Janez Bizjak

Janez Bizjak univerzitetni diplomirani inženir, arhitekt, urbanist, naravovarstvenik in publicist, se je rodil v Trbovljah. Po maturi je nekaj mesecev delal kot rudar, da bi si prislužil denar za študij. Po univerzitetni diplomi na univerzi v Ljubljani je 15 let delal kot samostojni arhitekt in urbanist v gospodarstvu, v Ljubljani, Trbovljah in v Idriji. V Idriji je s kritičnimi članki sodeloval pri oporečniški reviji Kaplje. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada za arhitekturo. V letih od 1983 do 2005 je bil zaposlen pri Triglavskem narodnem parku, najprej kot strokovni sodelavec za obnovo kulturne dediščine in urejanje prostora, od leta 1992 do upokojitve leta 2005 pa kot direktor tega našega najstarejšega oz. edinega narodnega parka. Je tudi zavzet naravovarstvenik in je o tej temi napisal 173 strokovnih člankov v domačih in tujih publikacijah. Poleg tega je avtor petih knjig, od katerih je največ pozornosti zagotovo sprožila tista z naslovom Ostanki megalitske kulture v slovenskih Alpah iz leta 2012. Vzrok za nastanek te knjige, je bilo odkritje megalitskega kamnitega kroga pod Krnom. Janez Bizjak je zapisal: ?Ko sem ga našel, sem menil, da doslej skrito ne sme tudi ostati skrito. Kulturna dediščina in duhovno izročilo naših prednikov, četudi samo domnevna in težko dokazljiva, sta naša skupna in javna lastnina ...?


05.11.2016

prof. dr. Kristina Sepčić

Kot deklica je lahko med počitnicami opazovala beloglave jastrebe, ki so gnezdili na strmih pobočjih v bližini očetove rojstne hiše na Cresu. Toda napak bi sklepali, če bi mislili, da jo je že ta stik z naravo usmeril v študij biologije, saj je naprej svojo poklicno pot videla na področju kulture. Tudi zdaj tako ob poslušanju Puccinijeve Tosce in ob gledanju baletnih predstav pride na površje njena umetniška duša, hkrati pa mnoge preseneti, ko jim pove, da ima črni pas v karateju. V oddajo Razkošje v glavi je profesorico Kristino Sepčić, predstojnico katedre za biokemijo na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, povabil Dušan Berne.


29.10.2016

Izidor Golob, sopotnik in častilec perunik in maslenic

Šentiljčan Izidor Golob se je rodil v tridesetih letih minulega stoletja v Orehku pri Cerknem, kjer je očitno doma posebno prefinjen občutek za naravo in njeno lepoto saj iz tistih krajev izhaja tudi direktor ljubljanskega botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, hortikulturi pa se je zapisala tudi njegova sestra Jožica Golob Klančič, ki na Primorskem velja za specialistko za trajnice. Izidorja je pot zanesla na Štajersko, natančneje v Šentilj. Služboval je v mariborskem podjetju Florina in se izoblikoval v odličnega strokovnjaka za okrasne rastline. Je avtor štirih knjig od katerih je najbolj znana Vrt in letni časi, ki je bila prodana v kar 63 tisoč izvodih. V njegovem nasadu perunik najdemo tako stare znane sorte kot tiste najnovejše, ki jim rečejo kar vesoljske perunike pa tudi maslenice s katerimi se ukvarja kot žlahtnitelj. Svoje navdušenje rad deli z ljudmi, ki jih navduši njegovo cvetoče delo o katerem bo morda kmalu spet izšla kakšna knjiga. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.


22.10.2016

Dr. Miha Kosi

Dr. Miha Kosi je slovenski zgodovinar, specialist za srednji vek. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Leta 1994 je diplomiral iz zgodovine in za diplomsko nalogo z naslovom Templjarji na Slovenskem prejel Prešernovo nagrado za študente. Dve leti pozneje je diplomiral tudi iz geografije. Leta 2001 je doktoriral iz zgodovine z disertacijo Promet kot eden temeljev gospodarskega razvoja na Slovenskem v srednjem veku. V letih 1996-2000 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec, od 2001. pa je višji znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani. Je avtor zelo odmevne knjige Potujoči srednji vek, in soavtor Zgodovinskega atlasa.


15.10.2016

Izr. prof. dr. Damjan Janeš – farmacevt z nosom za odličnost

Izr. prof. dr. Damjan Janeš, mag. farm., se je rodil leta 1977 v Ljubljani. Na ljubljanski Fakulteti za farmacijo je diplomiral leta 2002 in za svoje diplomsko delo prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado. Doktoriral je pri 30. letih z disertacijo Raziskave gliv kot virov novih protimikrobnih učinkovin. Danes dela na omenjeni fakulteti kot izredni profesor na Katedri za farmacevtsko biologijo. Predava predmete povezane z zdravilnimi rastlinami: farmakognozija, fitofarmaki, biogena zdravila in kozmetične sestavine naravnega izvora. Raziskovalno deluje na področju plinske kromatografije in proučuje spojine, ki so bistvene za vonj in okus, in spojine, ki so zanimive kot nove zdravilne učinkovine. Njegov poklic je tudi njegov hobi, ki mu vzame večino prostega časa. Edini v Sloveniji se ukvarja z rekonstrukcijo parfumov. Njegovo znanje o človekovem odkrivanju in proučevanju vonjav od prvih civilizacij do današnje dobe, ko je moderna sintezna kemija uresničila sanje Jeana-Baptista Grenouilla, junaka romana Parfum je eruditsko. Intrigira ga pomembnost najskrivnostnejšega med čutili – voha za človeka, odkriva ali je mogoče narediti parfum z vonjem dežnih kapelj in morske obale, ter kako lahko s pomočjo enega samega cveta naredimo esenco, ne da bi ga sploh utrgali. Ima odličen nos. In izjemen spomin. Karkoli dela, pri tem zagovarja pravo mero, znanost pa vidi kot izjemen kreativni poligon. V službi etike in služenja človečnemu. Razvrščanje živih bitij po razvitosti se mu zdi zelo relativno.


08.10.2016

doc. dr. Tomaž Pavlin

Doktor Tomaž Pavlin je nekanji hokejist Olimpije, zgodovinar in sociolog, ki že poldrugo desetletje predava na ljubljanski fakulteti za šport. Je velik poznavalec razvoja sokolstva na Slovenskem, organiziral in vodil je zbiranje gradiva športne dediščine pri nas, pripravil scenarij za razstavo Slovenski alpinizem, sodeloval pa je tudi pri oblikovanju vsebinske zasnove za Muzej športa. Na svojih predavanjih poudarja, da "zgodovina športa niso samo faktografsko zapisani dogodki in številke, marveč da gre pri tem tudi za širše razumevanje, razlage in vrednotenje športa skozi čas. Zgodovina torej ne sme biti cokla športu, ampak kažipot za prihodnost." V oddajo Razkošje v glavi ga je povabil Dušan Berne.


01.10.2016

Maša Derganc

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


Stran 20 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov