Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

RVG - Uroš Škerl Kramberger

14.04.2018


Novinar, ki verjame, da je poslanstvo novinarstva to, da daje glas preslišanim. Glasbenik, ki je basovski kitarist postal po naključju. Človek, ki mu je blizu aktivno državljanstvo.

Uroš Škerl Kramberger je pri časopisni hiši Dnevnik glas tistih, ki jih ne želimo slišati – tistih, katerih težke zgodbe mečejo senco na našo predstavo idealne državice na južni strani Alp. Njegovi članki iščejo zgodbe izbrisanih, drugačnih, nedobrodošlih, tistih na robu, necenjenih … Njihove zgodbe poišče tako v Sloveniji kot drugje, na primer v begunskem taborišču v Tuniziji. Na svoji novinarski poti je doživel dve pritožbi na Novinarsko častno razsodišče, poskuse vplivanja na njegovo pisanje, leta 2011 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve. A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če le opazuje, je nastopanje v vlogi basista pri zasedbi Hamo & Tribute 2 love popolnoma drugačna izkušnja. Z njim smo se pogovarjali o glasbi, poslanstvu in prihodnosti novinarstva, o zgodbah preslišanih, ki so se ga najbolj dotaknile …

Poslanstvo novinarstva je, da daje glas preslišanim

Po prepričanju novinarja, ki je iz prve roke poznal primer “somalijska deklica” in tudi sam veliko prispeval k temu, da je deklica lahko prišla k svoji sestri v Slovenijo, je poslanstvo novinarja, “da daje glas preslišanim. Zakaj mene to zanima bolj kot mogoče druge, ne vem. Tudi na začetku novinarske poti si nisem predstavljal, da bom pisal o socialno-političnih zadevah.” Začel je pri časopisni hiši Delo kot glasbeni novinar, a kmalu ugotovil, da je ta vrsta novinarstva sicer nagrajujoča, ne vključuje pa vseh ravni naše družbene realnosti.

“Začelo me je zanimati, kako družba funkcionira, kako deluje politični sistem in kako lahko država na posameznika tudi usodno vpliva. Potem pa sem bil pravzaprav prek izbrisanih (…), ko sem tudi osebno zaradi svojega dela spoznal nekaj izbrisanih s težkimi zgodbami, res iskreno ogorčen. Izbrisani so kar zapletena tematika, preden se prebiješ do bistva, si predstavljaš, da so tudi ti ljudje bili kaj sokrivi, saj si je težko zamisliti položaj, v katerem si popolnoma nemočen. (…) Hkrati pa se počasi oblikuje zavest, da ta država ni nekaj, kar je odmaknjeno od nas, ampak je to pravzaprav naša država. To smo mi. Ne moremo sicer reči, da je vsak posameznik odgovoren za to, je pa odgovoren za popravo teh krivic. Kot novinar je to očiten položaj, v katerega se lahko vpleteš in začneš s pisanjem popravljati krivice.”

Ne le o izbrisanih, na svoji več kot 15-letni novinarski poti je veliko pisal tudi o beguncih, migracijah, azilni politiki naše države, obiskal je tunizijsko-libijsko mejo, Malto, šel po balkanski begunski poti. Najbolj pa se ga je dotaknila prav zgodba somalijske deklice. Tudi ob pomoči novinarjev se je primer srečno končal – deklica je lahko prišla k svoji sestri v Slovenijo. Uroš Škerl Kramberger, ki mu je blizu koncept aktivnega državljanstva, je bil v zgodbo vključen ves čas:

“Trajalo je dve leti, mogoče dve leti in pol, in je bilo zelo mučno. Ker skozi en tak konkreten primer spoznaš, kako rigidna in ‘ne po meri človeka’ je narejena država. Šokantno. Res. Kar težko je razumeti.” 

Nastopanje na glasbenem odru je zanj kot neke vrsta igre

Novinar, ki sicer najraje piše reportaže, čeprav je v tem obdobju za to manj časa in svobode, pa je tudi glasbenik – glasba ga, tako kot ljubezen do pisane besede, spremlja že od osnovnošolskih let. Nekaj časa se je v glasbeni šoli učil igrati na kitaro, pa je moral to opustiti zaradi premajhnih prstov. Ko je na šoli s prijatelji ustanavljal band, so ga zadolžili za basovsko kitaro, ker ima najmanj strun, je razložil v smehu. A pri basovski kitari, “ki ima poseben šarm”, vztraja še danes, ko ga lahko slišimo v zasedbi Hamo & Tribute 2 love. Glasba je zanj hobi, pravi:

“Hobi, ki ima tudi nastavke nekega profesionalnega razvoja, ampak res samo v nastavkih.” 

A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če opazuje, sprašuje, zapisuje, je nastopanje na glasbenem odru čisto nasprotje – tam je tisti, ki je izpostavljen, ki ga opazujejo. Sam sicer verjame, da je to neke vrste igra (kot pri gledališčnikih), ki se jo je treba naučiti. In sam je imel najboljšega učitelja: v zlatih devetdesetih je namreč igral s Perom Lovšinom.

Zasedba Hamo & Tribute 2 love so pred kratkim nastopili tudi na Prvem. V Prvi vrsti.


Razkošje v glavi

907 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

RVG - Uroš Škerl Kramberger

14.04.2018


Novinar, ki verjame, da je poslanstvo novinarstva to, da daje glas preslišanim. Glasbenik, ki je basovski kitarist postal po naključju. Človek, ki mu je blizu aktivno državljanstvo.

Uroš Škerl Kramberger je pri časopisni hiši Dnevnik glas tistih, ki jih ne želimo slišati – tistih, katerih težke zgodbe mečejo senco na našo predstavo idealne državice na južni strani Alp. Njegovi članki iščejo zgodbe izbrisanih, drugačnih, nedobrodošlih, tistih na robu, necenjenih … Njihove zgodbe poišče tako v Sloveniji kot drugje, na primer v begunskem taborišču v Tuniziji. Na svoji novinarski poti je doživel dve pritožbi na Novinarsko častno razsodišče, poskuse vplivanja na njegovo pisanje, leta 2011 je prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve. A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če le opazuje, je nastopanje v vlogi basista pri zasedbi Hamo & Tribute 2 love popolnoma drugačna izkušnja. Z njim smo se pogovarjali o glasbi, poslanstvu in prihodnosti novinarstva, o zgodbah preslišanih, ki so se ga najbolj dotaknile …

Poslanstvo novinarstva je, da daje glas preslišanim

Po prepričanju novinarja, ki je iz prve roke poznal primer “somalijska deklica” in tudi sam veliko prispeval k temu, da je deklica lahko prišla k svoji sestri v Slovenijo, je poslanstvo novinarja, “da daje glas preslišanim. Zakaj mene to zanima bolj kot mogoče druge, ne vem. Tudi na začetku novinarske poti si nisem predstavljal, da bom pisal o socialno-političnih zadevah.” Začel je pri časopisni hiši Delo kot glasbeni novinar, a kmalu ugotovil, da je ta vrsta novinarstva sicer nagrajujoča, ne vključuje pa vseh ravni naše družbene realnosti.

“Začelo me je zanimati, kako družba funkcionira, kako deluje politični sistem in kako lahko država na posameznika tudi usodno vpliva. Potem pa sem bil pravzaprav prek izbrisanih (…), ko sem tudi osebno zaradi svojega dela spoznal nekaj izbrisanih s težkimi zgodbami, res iskreno ogorčen. Izbrisani so kar zapletena tematika, preden se prebiješ do bistva, si predstavljaš, da so tudi ti ljudje bili kaj sokrivi, saj si je težko zamisliti položaj, v katerem si popolnoma nemočen. (…) Hkrati pa se počasi oblikuje zavest, da ta država ni nekaj, kar je odmaknjeno od nas, ampak je to pravzaprav naša država. To smo mi. Ne moremo sicer reči, da je vsak posameznik odgovoren za to, je pa odgovoren za popravo teh krivic. Kot novinar je to očiten položaj, v katerega se lahko vpleteš in začneš s pisanjem popravljati krivice.”

Ne le o izbrisanih, na svoji več kot 15-letni novinarski poti je veliko pisal tudi o beguncih, migracijah, azilni politiki naše države, obiskal je tunizijsko-libijsko mejo, Malto, šel po balkanski begunski poti. Najbolj pa se ga je dotaknila prav zgodba somalijske deklice. Tudi ob pomoči novinarjev se je primer srečno končal – deklica je lahko prišla k svoji sestri v Slovenijo. Uroš Škerl Kramberger, ki mu je blizu koncept aktivnega državljanstva, je bil v zgodbo vključen ves čas:

“Trajalo je dve leti, mogoče dve leti in pol, in je bilo zelo mučno. Ker skozi en tak konkreten primer spoznaš, kako rigidna in ‘ne po meri človeka’ je narejena država. Šokantno. Res. Kar težko je razumeti.” 

Nastopanje na glasbenem odru je zanj kot neke vrsta igre

Novinar, ki sicer najraje piše reportaže, čeprav je v tem obdobju za to manj časa in svobode, pa je tudi glasbenik – glasba ga, tako kot ljubezen do pisane besede, spremlja že od osnovnošolskih let. Nekaj časa se je v glasbeni šoli učil igrati na kitaro, pa je moral to opustiti zaradi premajhnih prstov. Ko je na šoli s prijatelji ustanavljal band, so ga zadolžili za basovsko kitaro, ker ima najmanj strun, je razložil v smehu. A pri basovski kitari, “ki ima poseben šarm”, vztraja še danes, ko ga lahko slišimo v zasedbi Hamo & Tribute 2 love. Glasba je zanj hobi, pravi:

“Hobi, ki ima tudi nastavke nekega profesionalnega razvoja, ampak res samo v nastavkih.” 

A če je kot novinar zadržan, v ozadju, če opazuje, sprašuje, zapisuje, je nastopanje na glasbenem odru čisto nasprotje – tam je tisti, ki je izpostavljen, ki ga opazujejo. Sam sicer verjame, da je to neke vrste igra (kot pri gledališčnikih), ki se jo je treba naučiti. In sam je imel najboljšega učitelja: v zlatih devetdesetih je namreč igral s Perom Lovšinom.

Zasedba Hamo & Tribute 2 love so pred kratkim nastopili tudi na Prvem. V Prvi vrsti.


19.08.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


12.08.2017

Ciril Mlinar - Cic

Ciril Mlinar - Cic, potapljač, jamar, filmski ustvarjalec, fotograf in inovator, je zagotovo človek, prežet z neustavljivo energijo raziskovalca. Radovednost ga žene v vedno nove pustolovščine. Te potem z velikim občutkom ohrani v videu ali filmski obliki, kot so prepoznali tudi na številnih mednarodnih festivalih, posvečenih naravoslovnim filmom. Pri potapljanju ga je vedno spremljal fotoaparat, pozneje filmska kamera, in za svoje fotografije podzemnih vodnih skrivnosti je začel kmalu dobivati prve nagrade. Tako je na prvi jugoslovanski razstavi speleološke fotografije v Splitu prejel prvo nagrado za barvno fotografijo. Med potapljači tedanje skupne države je bil tudi prvi, ki je posnel človeško ribico v njenem naravnem okolju in za to dobil zlato priznanje na mednarodnem festivalu Medalja Hansa Hassa v Linzu. Med letoma 1987 in 1996 je bil reprezentant Slovenije za mednarodna prvenstva v podvodni fotografiji. Leta 1994/95 je predsedoval komisiji za podvodno fotografijo pri Slovenski potapljaški zvezi. Cic je tudi član mednarodnih fotografskih in videožirij in snema avtorske filme. Ni pa samo odličen potapljač, snemalec in fotograf, ampak tudi odličen pisec; o tem nazorno priča obsežna bibliografija z več kot 200 članki v najrazličnejših revijah, knjigah in časopisih. Napisal je tudi svojo knjigo z naslovom Podvodje.


05.08.2017

Dominika Švarc Pipan

Radoživost, radovednost,pravičnost,vedeti več in strast po dinamičnem življenju, so dr. Dominiko Švarc Pipan vodili doma in po svetu, da je postala prepoznavna pravnica, ki je med drugim delala tudi na haškem mednarodnem tribunalu,delovala v Nato v boju proti terorizmu in se vključevala v druge asociacije ter sodelovala na številnih med državnih konferencah.Pred tedni smo jo pred razglasitvijo meje med Slovenijo in Hrvaško pogosto videvali v medijih, ko je pojasnjevala, da je ta mednarodna pogodba zavezujoča za obe strani.


29.07.2017

Borut Križ

Široka razgledanost, strokovnost, znanstveni pristop in natančnost dokumentiranja najdb in skrb, da bi se izsledki dediščine ohranili in prenesli na mlajše rodove – tako bi lahko opisali arheologa in zgodovinarja ter kustosa v Dolenjskem muzeju Boruta Križa. Od začetka devetdesetih let 20. stoletja v Novem mestu, vodi vsakoletna zavarovalna arheološka izkopavanja arheološkega najdišča Kapiteljska njiva, pripravil je več strokovnih razstav doma in v tujini, stalno arheološko razstavo v Dolenjskem muzeju in razstavo Jantar – dragulji Baltika v Novem mestu. Napisal je skoraj dvesto strokovnih člankov in sedem razstavnih katalogov, monografijo o situlski umetnosti Novega mesta, poljudni publikaciji Dežela situl in Novo mesto-mesto situl, prezentacijo dela obzidja na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah in Arheološko pot Cvinger ter prezentacijo talnih slojev v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju. Z arheologom in zgodovinarjem Borutom Križem se je v oddaji Razkošje v glavi pogovarjala Petra Medved.


22.07.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


15.07.2017

dr. Uroš Grilc

Dr. Uroša Grilca bržčas najbolje poznamo kot nekdanjega ministra za kulturo in organizatorja odmevnega projekta Ljubljana, prestolnica knjige. Toda Grilc še zdaleč ni le suhoparni politični administrator slovenske kulture, ampak je vsaj še filozof - strokovnjak za misel Jacquesa Derridaja -, urednik in založnik, prav pred nedavnim pa je naša javnost presenečeno izvedela, da je bil v mladih letih tudi pevec v tujini zdaj že kultnega težko-metalskega benda Satanic Legion of Death. Kako Uroš Grilc lovi ravnotežje med temi nasprotji, med prizadevnim delom v državnih institucijah in brezkompromisnim proti-sistemskim anarhizmom, lastnim najtršemu izmed rockovskih žanrov, preverjamo v tokratnem Razkošju v glavi na Prvem. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.


08.07.2017

Zaslužni profesor dr. Ljubo Bavcon

Dr. Ljubo Bavcon, upokojeni zaslužni profesor kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani, je letos dopolnil 93 let, pa se prav nič ne pritožuje, ko gre za njegovo fizično kondicijo, ampak ga bolj skrbi, če se bo po tolikih desetletjih še spomnil vseh imen in drugih podrobnosti iz njegove bogate poklicne kariere. Znan je po tem, da se tudi po upokojitvi še vedno odziva na anomalije v družbi, saj se, kot pravi, spominja številnih napak različnih politikov v različnih političnih sistemih in svari pred tem, da bi jih sedanji politiki ponavljali. Mnogi njegovi študenti različnih generacij poudarjajo, da je bil zaradi svoje strokovnosti in tudi sicer bolj gospod kot pa tovariš že v socialističnih časih, poleg tega pa je znal vselej prisluhniti tudi mnenjem in stališčem tistih, ki jim je predaval. V oddajo Razkošje v glavi ga je povabil Dušan Berne.


01.07.2017

Metka Krašovec (ponovitev)

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


24.06.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.06.2017

Razkošje v glavi

Kdo so bili skrivnostni prazgodovinski prebivalci Krasa in Notranjske, ki so za seboj pustili osupljive ostanke na vzpetinah - gradišča? So bili to Japodi, ki jih je Rimljanom uspelo premagati šele po dolgotrajnih bojih, v končni bitki pri Metulumu? O vsem tem in še marsičem, kar je zavito v tančico pozabe, razmišlja podjetnik, direktor zasebnega podjetja, strokovnjak in svetovalec na različnih področjih, od organizacije proizvodnje do optimizacije komercialnih mrež - Goran Živec. Toda njegovo razmišljanje ima tudi čisto konkretne učinke: eno od gradišč, Debelo Grižo pri Komnu na Krasu, želi oživiti in ustvariti enkratno zgodbo - muzej na prostem.


10.06.2017

Bogomir Dolenc

"Na koncu ostaneš vedno sam. Tako ali drugače. Tek je vedno borba s samim seboj, ne glede na okoliščine, ki se pojavijo ali se ustvarijo okrog tebe. Obvladaš okoliščine - obvladaš misli - obvladaš telo - opraviš delo. Čisto preprosto je vse skupaj. No, ja, recimo ?" Tako svoja razmišljanja, spoznanja in prepričanja v besede preliva ekstremni rekreativni tekač Bogomir Dolenc, ki ga je takoj po letošnji dobrodelni akciji "10 krogov za 10 nasmehov" v studio povabil Dušan Berne.


03.06.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


27.05.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


20.05.2017

Akademska slikarka Metka Krašovec

S široko paleto barv in tenkoćutnih miselnih odtenkov bo v oddaji Razkošje v glavi svoj radiofonski avtoportret z besedami narisala akademska slikarka Metka Krašovec, prejemnica letošnje Prešernove nagrade za življensko delo. V studio jo je povabil Dušan Berne.


13.05.2017

Pravljičar- Franci Rogač

Franci Rogač je začel svojo življenjsko pot kot uporniški najstnik, pustil je šolo, zabijal svoj čas v pankerskih in skinhedovskih skupinah, se opijal in se iz dneva v dan zabaval. Zato so ga starši postavili pred vrata in pogosto je prespal v parkih, pod mostovi, na železniški postaji. Toda tu se zgodba pravzaprav začne. Po vrsti čudežnih srečanj z neznanci, ki so mu namenili posebna sporočila za njegovo življenje, se je prelevil v pisatelja, v avtorja in pripovedovalca pravljic. V človeka, ki je končal srednjo šolo in nato še fakulteto. In presenetljivo, danes opravlja povsem navadno fizično delo, popisuje vodovodne števce. Prvo pravljico - Izgubljena slončica je napisal leta 2002. Skupaj pa je napisal in izdal 9 pravljic, 1 roman in imel 6 ponatisov. Glavna značilnost junakov njegovih pravljic je, da niso popolni, vsak ima kakšno telesno hibo.


06.05.2017

Ana Bordjan, šepetalka konjem

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


06.05.2017

Ana Bordjan - šepetalka konjem

Ana Bordjan, po stroki biologinja in pedagoginja, je svoje poslanstvo prepoznala v raziskovanju skrivnostne govorice živali, iskanju, negovanju in plemenitenju prvinskega stika med konji in njihovimi občudovalci. Tudi v zasebnem zavodu Belmondo širi etiko dela s konji in z njihovo pomočjo, kot predana naravovarstvenica zaposlena na Zavodu za gozdove, uči spoštljivega odnosa do narave. Kot pedagoginja in mati sina, se zavzema tudi za otrokom razvojno bližnje načine učenja kot so denimo gozdni vrtci in šole, ki so v Evropi razširjena in priznana oblika vzgoje otrok, največ v Skandinaviji, kjer so na Švedskem gozdni vrtci prisotni že več kot 100 let. S konji kot terapevti sodeluje tudi v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer delajo z otroki, ki imajo razvojne motnje ali pa so v različnih stiskah. V ljubljanskem ZOO-ju je zagnala in vodila program treninga živali z metodo pozitivne spodbude. Svoje obsežno znanje in veščine je nabirala po vsem svetu – v ZDA, Nemčiji, Švici in Avstriji, kjer se je seznanila z metodo Tellington Touch, ki jo je izumila svetovno znana psihologinja živali Linda Tellington – Jones. Bordjanova je sodelovala in se učila tudi od drugih največjih mojstrov s področja komunikacije in treninga živali kot sta denimo Ken Ramirez, specializiran za morske sesalce ali pa Hans Jurgen Neuhauser, virtuoz komunikacije s konji. Njena živalska ljubezen je kobila – lipicanka Lili, ki jo uči tudi tega, kaj zares pomeni šepetati konjem. Več pa boste izvedeli v pogovoru s to čuječno in zanimivo sogovornico v tokratni oddaji. Njena avtorica je Liana Buršič


29.04.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


22.04.2017

Drago Bajt

Drago Bajt je literarni zgodovinar, prevajalec, esejist, publicist in literarni kritik, bil pa je tudi urednik in ugankar. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je najprej leta 1971 diplomiral iz primerjalne književnosti, čez tri leta pa je k temu dodal še diplomo iz rusistike. Potem je bil dobro desetletje zaposlen na Radiu Ljubljana v kulturno-literarnem uredništvu, se od tam preselil na mesto urednika knjižnega programa pri Tehniški založbi Slovenije, do leta 2004, ko je postal urednik založbe Nova revija, pa je urejal leksikografijo pri založbi Mladinska knjiga. Toda kljub vrsti odgovornih delovnih nalog v naštetih ustanovah, je bil ves čas tudi prevajalec iz ruščine, hrvaščine, srbščine in slovaščine, kot esejist pa je med drugim pisal o sodobni ruski književnosti od simbolizma do postmodernizma. In kot da to še ne bi bilo dovolj, se je lahko po upokojitvi, kot sam pravi, »še bolj posvetil pisanju refleksij o stanju slovenskega duha«, pri čemer objavlja predvsem svoja razmišljanja o aktualnem dogajanju na področju politike, družbe in kulture.


15.04.2017

Dr. Matija Tomšič

V oddaji Razkošje v glavi boste spoštovane poslušalke in poslušalci nekoliko bolj podrobno spoznali profesorja dr. Matijo Tomšiča, znamenitega revmatologa, predstojnika oddelka za revmatologijo KC in tudi zelo priljubljenega profesorja študentov ljubljanske medicinske fakultete.Kot otrok je s starši živel v več krajih v Sloveniji, saj je bil oče veterinar, kasneje pa se je družina ustalila v Ljubljani. Tu je končal gimnazijo in fakulteto ter se najprej zaposlil kot družinski zdravnik, kasneje pa v bolnišnici Petra Držaja, kjer bo počakal na upokojitev. Domala vse življenje se posveča bolnikom z revmo, veliko je raziskoval, objavljal strokovne članke in kot vodja oddelka uspel oblikovati harmonični tim, ki se z vsem znanjem in predanostjo spopada z vsemi posledicami, ki jih revmatska obolenja prinašajo. Je miren in odločen, predan družini in športnik,ki ga njegova kronična astma ne ovira, da ne bi vsak dan kolesaril v službo, sicer z ženo ljubita gorsko kolesarjenje.


Stran 19 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov