Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo? Manca, punca z jezeri. Kam? S kolesom ali peš k vsem slovenskim jezerom Koliko? Okoli 1300 jezer. Kdaj? Se je že začelo, spomladi 2017.
»Redko kaj ima moč, da name naredi tolikšen vtis kot zaokrožena vodna celota z zaključenimi robovi v mojem vidnem polju. Dodaj še lesen pomol, četudi podrt, melanholična drevesa in grmovje, ki kot varuhi ohranjajo sveto samotnost, in plahe ptice, drseče po mirni gladini, in v tistem trenutku je to vse, kar potrebujem za srečo. Hm, ja, ob jezerih postanem poet….«
Tako je na svoji spletni strani med drugim zapisala Manca Korelc, ki jo navdušujejo jezera. Toda to ni navadno navdušenje, ampak pravi projekt z naslovom Moja jezera. Postavila si je namreč cilj, da bo s kolesom obiskala vsa slovenska jezera; teh naj bi jih bilo po nekaterih ocenah od 900 do 1300. Po dveh letih, odkar to počne, pa Manca meni, da jih je še precej več. Od lanske pomladi je tako obiskala že 475 jezer. Ob vsakem obisku jezero opiše, fotografira in mu določi lego na zemljevidu, potem pa vse objavi na svoji spletni strani. Ta bo tako sčasoma postala spletni leksikon vseh slovenskih jezer. Manco Korelc bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Manca Korelc je končala dodiplomski študij na fakulteti za turistične študije Turistica v Portorožu, podiplomskega pa na ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer trženje. Je magistra poslovnih ved. Kot samostojna svetovalka se ukvarja s komunikacijo na družbenih medijih in že deset let deluje na področju digitalnega marketinga.
Doma je v Kočevju in je zelo navdušena športnica, nekoč se je veliko ukvarjala s tekom, potem pa se je preusmerila na kolesarjenje. To je zanjo postalo prava strast in bolj se je povečevalo število prevoženih kilometrov, bolj se je kristalizirala ideja, da ta šport poveže še z nečim drugim.
Konec leta 2016 je tako začela projekt Moja jezera. To pomeni, da si je izbrala cilj, da bo obiskala in opisala vsa slovenska jezera oziroma stoječe vode. Kot prvo je obiskala "domače" Kočevsko jezero.
Manca Korelc na svoji spletni strani piše:
"Že od nekdaj me voda v različnih pojavnih oblikah v naravi prevzema na prav poseben način. Potoki, reke, hudourniki, sotočja, morje, jezera. A poznaš tisti občutek, ko nekaj zagledaš in se v hipu umiriš, na obraz se ti nariše rahel nasmeh in zožiš veke, kot bi s tem še bolj čutno doživel to lepoto? No, ta občutja meni ustvari jezero. Je Eklektična Zmes Energije, Radoživosti, Očarljivosti."
Manca Korelc:
" Odkar v garažo skrbno zaklepam svojega Ariela, Specialized treking kolo črne barve z ravno prav barve Soče, se mi je svet zavrtel za 360°. Sobotni in nedeljski solo kolesarski izleti, pa tudi kakšen krajši med tednom, ki jih načrtujem vse od ponedeljka, so postali zame višek športnega užitka, zmešanega s spoznavanjem Slovenije. Prekolesarjenih 4500 km v letu dni pa dokaz, da me je ta oblika gibanja povsem zasvojila.
Med poletjem in jesenjo sem preživela neskončne ure z aplikacijo Google Maps in risala trase, seštevala kilometre, iskala neprometne ceste in z lupo iskala neznana jezera. Poznaš Havaje? To je mini jezerce blizu Moravč!
Projekt Moja jezera je kombinacija vseh mojih strasti: kolesarjenje, jezera, izleti in vse skupaj objavljanje na digitalnih kanalih. Ne more biti boljše in bolj jaz!"
Na svoji speltni strani se je opisala takole:
"Moja profesionalna strast je digital marketing. Sem velika ambasadorka družabnih omrežij, tudi za poslovno komunikacijo.
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Kdo? Manca, punca z jezeri. Kam? S kolesom ali peš k vsem slovenskim jezerom Koliko? Okoli 1300 jezer. Kdaj? Se je že začelo, spomladi 2017.
»Redko kaj ima moč, da name naredi tolikšen vtis kot zaokrožena vodna celota z zaključenimi robovi v mojem vidnem polju. Dodaj še lesen pomol, četudi podrt, melanholična drevesa in grmovje, ki kot varuhi ohranjajo sveto samotnost, in plahe ptice, drseče po mirni gladini, in v tistem trenutku je to vse, kar potrebujem za srečo. Hm, ja, ob jezerih postanem poet….«
Tako je na svoji spletni strani med drugim zapisala Manca Korelc, ki jo navdušujejo jezera. Toda to ni navadno navdušenje, ampak pravi projekt z naslovom Moja jezera. Postavila si je namreč cilj, da bo s kolesom obiskala vsa slovenska jezera; teh naj bi jih bilo po nekaterih ocenah od 900 do 1300. Po dveh letih, odkar to počne, pa Manca meni, da jih je še precej več. Od lanske pomladi je tako obiskala že 475 jezer. Ob vsakem obisku jezero opiše, fotografira in mu določi lego na zemljevidu, potem pa vse objavi na svoji spletni strani. Ta bo tako sčasoma postala spletni leksikon vseh slovenskih jezer. Manco Korelc bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Manca Korelc je končala dodiplomski študij na fakulteti za turistične študije Turistica v Portorožu, podiplomskega pa na ekonomski fakulteti v Ljubljani, smer trženje. Je magistra poslovnih ved. Kot samostojna svetovalka se ukvarja s komunikacijo na družbenih medijih in že deset let deluje na področju digitalnega marketinga.
Doma je v Kočevju in je zelo navdušena športnica, nekoč se je veliko ukvarjala s tekom, potem pa se je preusmerila na kolesarjenje. To je zanjo postalo prava strast in bolj se je povečevalo število prevoženih kilometrov, bolj se je kristalizirala ideja, da ta šport poveže še z nečim drugim.
Konec leta 2016 je tako začela projekt Moja jezera. To pomeni, da si je izbrala cilj, da bo obiskala in opisala vsa slovenska jezera oziroma stoječe vode. Kot prvo je obiskala "domače" Kočevsko jezero.
Manca Korelc na svoji spletni strani piše:
"Že od nekdaj me voda v različnih pojavnih oblikah v naravi prevzema na prav poseben način. Potoki, reke, hudourniki, sotočja, morje, jezera. A poznaš tisti občutek, ko nekaj zagledaš in se v hipu umiriš, na obraz se ti nariše rahel nasmeh in zožiš veke, kot bi s tem še bolj čutno doživel to lepoto? No, ta občutja meni ustvari jezero. Je Eklektična Zmes Energije, Radoživosti, Očarljivosti."
Manca Korelc:
" Odkar v garažo skrbno zaklepam svojega Ariela, Specialized treking kolo črne barve z ravno prav barve Soče, se mi je svet zavrtel za 360°. Sobotni in nedeljski solo kolesarski izleti, pa tudi kakšen krajši med tednom, ki jih načrtujem vse od ponedeljka, so postali zame višek športnega užitka, zmešanega s spoznavanjem Slovenije. Prekolesarjenih 4500 km v letu dni pa dokaz, da me je ta oblika gibanja povsem zasvojila.
Med poletjem in jesenjo sem preživela neskončne ure z aplikacijo Google Maps in risala trase, seštevala kilometre, iskala neprometne ceste in z lupo iskala neznana jezera. Poznaš Havaje? To je mini jezerce blizu Moravč!
Projekt Moja jezera je kombinacija vseh mojih strasti: kolesarjenje, jezera, izleti in vse skupaj objavljanje na digitalnih kanalih. Ne more biti boljše in bolj jaz!"
Na svoji speltni strani se je opisala takole:
"Moja profesionalna strast je digital marketing. Sem velika ambasadorka družabnih omrežij, tudi za poslovno komunikacijo.
Antropologinja, ki je z družino dolgih sedem let preživela na jadrnici in postala nekakšna morska nomadka
V zadnjih letih smo jo v medijih spoznali kot predstavnico svetovalnih delavcev, zagovornico kakovostnega šolstva in glas mladih. Psihologinja in pedagoginja Ajda Erjavec je več kot deset let delala v šolski svetovalni službi, zraven pa dolgo pisala dopise odgovornim s področja izobraževanja, se vključevala v številne strokovne razprave, predlagala spremembe. Pred dvema letoma je dala protestno odpoved kot šolska svetovalna delavka, da bi opozorila na nemogoči položaj svetovalnih delavcev v šolstvu. Zdaj na gimnaziji poučuje psihologijo, v delo svetovalne službe pa ni več vpeta. Ima dovolj boja z mlini na veter? V katero smer bi morala iti šolska reforma? In zakaj je med mladimi več duševnih stisk kot nekoč? O vsem tem v oddaji Razkošje v glavi z Ajdo Erjavec.
Magistrica Tilka Jamnik je upokojena knjižničarka, komparativistka in bibliotekarka ter neustavljiva bralka; promotorka branja in literature, sploh za otroke in mladino; podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS ter nekdanja predsednica Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY.
Doktor Uroš Stanič je eden od pionirjev robotike in funkcionalne električne stimulacije, znanstvenik, ki se nikoli ni zadovoljil s kupom napisanih člankov in knjig, ampak so njegova dognanja tako rekoč vedno sproti prehajala ne le v prakso, ampak včasih tudi v široko uporabo. Bil je ključni človek pri razvoju funkcionalne električne stimulacije, s pomočjo katere se pacientom s hromimi udi ponovno vrača možnost gibanja, in skupaj s svojimi sodelavci na Institutu Jožefa Stefana je slovensko znanost na tem področju popeljal v sam svetovni vrh. Sodeloval je tudi pri nastanku prvega slovenskega industrijskega robota GORO 1, ki je v začetku 80-ih let sprožil pravo tekmo v robotizaciji naše industrije, predvsem njenih najbolj zahtevnih in nevarnih delovnih mest. Lahko bi torej rekli, da se je njegovo življenje gibalo med izumi, ki so omogočali rehabilitacijo hudih poškodb, in tistimi, ki so te poškodbe skušali že v sami osnovi preprečiti. O tem, kako je že v mladosti razvil svoj odnos do dela, o sodelovanju pri pomembnih znanstvenih prebojih, o položaju znanosti v socialistični Jugoslaviji, pa tudi o njegovem življenju nasploh, je z Urošem Staničem za tokratno Razkošje v glavi govorila Alja Zore.
Blaž Demšar je izdelovalec in popravljavec glasbil, violin, viol, kontrabasov in violončelov, nekoč so za njegov poklic uporabljali tudi malce manj poznani izraz goslar. Je tretji predstavnik generacije izdelovalcev godal, izdelovati jih je začel najprej njegov dedek okrog leta 1927, potem je to nadaljeval njegov stric in leta 2015 je vodenje goslarskega ateljeja prevzel Blaž. Ta ni samo izdelovalec, ampak glasbila tudi popravlja in restavrira. Delo z lesom ga je veselilo že od zgodnjega otroštva. Že ko je bil v vrtcu, so ga starši velikokrat peljali k babici in dedku, ki sta ga čuvala. Tam je bila dedkova in nato stričeva delavnica in Blaž je opazoval, kaj se dogaja v ateljeju. In stric mu je dal v roke tudi razne kose lesa, brusilni papir in podobno. Pozneje mu je kupil tudi modelarski komplet, s katerim je obdeloval les. Ko je dopolnil 12 let, pa ga je delo v delavnici premamilo in je prosil očeta, naj ga odpelje tja. Blaž Demšar je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
Magistrica Jožica Frigelj je po odločitvi strokovne komisije, učiteljev v iniciativi Učitelj sem! Učiteljica sem! in tudi javnosti postala učiteljica leta 2023. To je zadnje od številnih priznanj in nagrad, ki jih je prejela v 41 letih na svoji učiteljski poti. V štirih desetletjih se je nabralo veliko izkušenj in novih spoznanj, pravi in dodaja: »Otroci so vedno enaki, so vedoželjni, radovedni, spreminjajo se le razmere, v katerih živijo.«
Monika Skaberne je dolgoletna organizatorka koncertov in promotorka alternativne glasbe, v zadnjih desetletjih predvsem garažnega rocka, punk-rocka in delta bluesa. Na čelu založbe FV Music že od sredine 80-ih let spremlja in kroji slovensko alternativno glasbeno sceno. Organizirala je množico nastopov domačih in tujih bendov ter vrsto festivalov, nekaj let je sodelovala tudi pri programu KUD France Prešeren, ob zasedbi Avtonomnega kulturnega centra Metelkova v zgodnjih 90-ih letih pa je tam za dobro leto prevzela vodenje največje dvorane Gala hala. O tem, kako je pristala v rockovskih vodah, o vodenju ene naših največjih neodvisnih glasbenih založb, o turnejah po Ameriki, zasedbi Metelkove in srednješolskem bivanju v Amsterdamu, se je za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala z Aljo Zore. foto: Monika Skaberne, osebni arhiv
Ervin Hartman je zrasel v glasbeni družini, že njegov ded je kot otrok igral pri kmečki godbi na Remšniku na Kozjaku in ljubezen do glasbe se je nadgrajevala in prenašala iz roda v rod. Triindvajsetleten je prevzel Pihalni orkester KUD Pošta Maribor in ga vodil do leta 2019. Danes je še vedno aktiven v glasbeni šoli, vodi pa tudi čezmejno godbo veteranov Štajerske.
Leja Jurišič je plesalka, koreografinja in performerka. Deluje na presečišču sodobnega plesa, performativnih praks in gledališča. Kritična je do ekonomskega in političnega izkrivljanja osebnih in kolektivnih svoboščin, v svojih predstavah pa sodeluje z umetnicami in umetniki z različnih področij. Prestopa meje plesa, razbija konvencije ter na novo definira umetniški izraz. Je tudi ena izmed vodij festivala Spider, ki bo v sredini junija zavzel Plečnikovo gledališče v ljubljanskem Tivoliju. Lani je med predstavo utrpela hudo poškodbo kolena, a je vztrajna, da se vrne na odre tudi kot plesalka.
Jožica Bajc Pivec od nekdaj ceni in spoštuje naravo. »Sem človek zemlje«, pravi. Življenjske okoliščine, predvsem pa zagledanost v tisto, kar nam ponuja narava, je botrovalo zeliščarstvu, s katerim se ukvarja. Je ena od nosilk zeliščarstva kot nesnovne kulturne dediščine.Pozna učinke rastlin, dela tinkture, piše članke, pripravlja brošure o zdravilnih rastlinah, pa tudi vodi delavnice in predava, saj je znanje treba širiti, pravi.
Ko potujemo po Sloveniji, se pogosto čudimo, kako je mogoče, da smo tako močno degradirali prostor in krajino. Včasih dobimo občutek, da urbanizem v naši državi sploh ne obstaja, da se gradi stihijsko in vsevprek, z malo premišljenega načrtovanja in s še manj nadzora. Sem ter tja vznikajo nove stanovanjske soseske, tako individualnih hiš kot večstanovanjskih stavb, ki pa ne ponujajo povezanega življenja in kakovostnega javnega prostora. V tokratni oddaji Razkošje v Glavi gostimo Matevža Grando, arhitekta in publicista, svetovljana in lokalno dejavnega človeka. Človeka, ki svoje znanje o arhitekturi in urbanizmu z javnostjo deli v svojih kolumnah, z izdajanjem revije Outsider in programom obnovljene Plečnikove Trafike na Vegovi ulici v Ljubljani.
V Razkošju v glavi je z nami Ivan Zakeršnik iz Dravske doline. Sredi vojne vihre je kot vojak dveh vojska dopolnil dvajset let in zaradi doživetega nikoli več ni želel slišati ničesar o orožju. Raje je gradil hiše in čebelaril …
Glasba izraža tisto, česar ni mogoče ubesediti in kar ni mogoče zamolčati. In ta véIika dama umetnosti je vsakodnevna družica ene najbolj znanih glasbenih družin v Posavju – družine Strnad. Rudolf Strnad in Simona Rožman Strnad sta v slovenskem prostoru že odtisnila neizbrisljivo glasbeno stopinjo. Rudolf tudi kot dirigent Big banda Orkestra Slovenske vojske, soproga Simona pa je vse do lani kar 30 let vodila Mešani pevski zbor Viva Brežice. Dirigentsko palico je predala sinu Krištofu, študentu 3. letnika kompozicije Akademije za glasbo v Ljubljani, hči Veronika, ki je na Popevki 2022 navdušila s skladbo “Ljubim” in prejela nagrado za mladega obetavnega avtorja in izvajalca, pa se avgusta podaja na študij na znamenito univerzo Berklee College of Music v Bostonu. Za družino Strnad je glasba umetnost, pobliže vam jo predstavimo v najnovejši izdaji oddaje Razkošje v glavi..
Gostja tokratnega avtoportreta Razkošje v glavi je Jasna Dokl Osolnik, nekdaj uspešna tekmovalka v gimnastiki, danes pa direktorica Dolenjskega muzeja Novo mesto. V oddaji pojasnjuje, kako je njeno pot direktorice oblikovala njena nekdanja pot športnice; razmišlja o vztrajanju kljub na videz nemogočim preprekam; ter pripoveduje, kako je na gimnastičnih tekmovanjih lahko spoznavala svet, ko je bil ta še veliko bolj zaprt.
V oddaji Razkošje v glavi bo gost Matjaž Farič, koreograf, režiser, plesalec, umetniški vodja zavoda Flota in festivala Front@ v Murski Soboti. Že od otroških let se posveča različnim poetikam odrske umetnosti, strastno se je veliko učil in deloval prav v obdobju družbenih sprememb, ko je bil sodobni ples eden izmed najbolj prodornih izrazov v sodobni umetnosti 80. let. Takrat se je ta veja plesne komunikacije odmaknila od vplivov prejšnje evropske predvojne tradicije in od ameriških vzorov. Danes, po desetletjih, ko so mimo družbena gibanja za demokratizacijo in drugačno družbeno ureditev, pa sistemskih rešitev za boljše ustvarjalne in delovne pogoje predvsem za samozaposlene pri nas še vedno ni. Kljub temu za nastope še vedno najde veliko ustvarjalnih razlogov. Nekateri motivi ga celo večkrat nagovorijo, denimo partitura Posvetitev pomladi, ki je pred leti nastala v lutkovni priredbi. Sprehaja se od opernih in baletnih odrov do sodobnega gledališča, zanima pa ga tudi spektakel, ki ga režira za večje državne slovesnosti. Z njim se je pogovarjala Magda Tušar.
Gašper Fabijan je doma iz Kranja, tam je končal osnovno šolo in gimnazijo, zdaj pa že nekaj let z družino živi v bližini Vojnika pri Celju. Tja ga je vodila ljubezen. Njegova izobraževalna pot pa je bila nekaj posebnega, kot to velja za vsakogar izmed nas. Gašper se je, ne da bi vedel zakaj, najprej vpisal na pravno fakulteto. Kot se spominja danes, se mu je to najbrž zdelo zelo posrečeno ali »kul«, kot v žargonu pravijo mladi. Seveda na pravni fakulteti ni prav zagnano študiral, ampak je bolj obiskoval predavanja. In potem se je, tudi povsem nenačrtno, odločil za arhitekturo, vmes pa je imel še različne druge zamisli, da bi študiral igralstvo ali glasbo. Ta nemir ga je spremljal tudi po vpisu in začetku predavanj na arhitekturi, vendar jo je kljub temu uspešno končal in rezultati so danes presenetljivi. Gašper Fabijan je gost v oddaji Razkošje v glavi, avtor oddaje je Milan Trobič.
Pri nevladnih organizacijah delujejo ljudje z veliko empatije, nekateri kot zaposleni, drugi kot prostovoljci ali pa oboje. To ni delo za vsakogar, ampak za tiste, ki imajo čut za sočloveka, za tiste, ki jih je življenje zaradi različnih okoliščin prikrajšalo. To je delo za tiste, ki so zagnani pri iskanju lepše prihodnosti za ranljive skupine. In to prav gotovo počne Jana Lampe, ki vodi mednarodne projekte pri Karitasu.
Suzana Tratnik je pisateljica in aktivistka. Že od srede osemdesetih je nepogrešljiv del LGBT-skupnosti. Je soustanoviteljica lezbične skupine LL v Ljubljani leta 1987 in sodelavka Festivala LGBT-filma. Diplomirala je iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov. Suzana Tratnik je izjemna sogovornica, ki z izkušnjami in modrostjo družbi nastavlja ogledalo, s svojo literaturo pa tudi na polju umetnosti odpira pomembna vprašanja o marginaliziranih družbenih skupinah. Z večkrat nagrajeno pisateljico se je v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjal Miha Žorž.
Šestindvajsetega februarja je minilo 31 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije. Med njimi je bilo 5360 otrok. To je v novejši zgodovini naše države zagotovo črna lisa. Storjene so bile krivice, ki še danes niso odpravljene. Pravzaprav mnogih posledic izbrisa niti ni mogoče odpraviti. »Izbris mora biti del zgodovinskih učbenikov,« pravi danes Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, ki se takratnih dogodkov spominja takole:" Niso nam vzeli le stalnega bivališča. Vzeli so nam osebnost. Vzeli so nam ponos.«
Idrijčanka Metka Pavšič je igralka, pevka in animatorka. Je tudi socialna delavka in sourednica revije Rikoss. Predana je gledališču in prepevanju, ker, kot sama pravi, ji ponujata možnost, da raziskuje svoj glas in svoje telo in z njima vstopa v druge ljudi, drugačne svetove. V monodramah uprizarja ženske like. O tem, kako se vživi vanje in kako jih doživlja ter kaj ji pomeni igranje, bo pripovedovala v današnji oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
Neveljaven email naslov