Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alen Kobilica: “Neuspehi te naučijo več kot uspehi.”

13.10.2018


Nekdanji maneken, ki mu je izguba vida spremenila življenje, ne pa tudi njega samega; vrhunski paratriatlonec, ki cilja na olimpijske igre; podjetnik, ki na dan poje 2 svoja sladoleda

Gotovo se ga še spomnite z oglasa za katero od Armanijevih kolekcij ali pa kakšno drugo modno znamko, saj je bil Alen Kobilica eden najuspešnejših slovenskih manekenov. Kot top model je prepotoval svet, a njegovo življenje se ni vrtelo le okoli mode, vedno je bil povezan tudi s športom. Treniral je nogomet, končal Fakulteto za šport, učil plavanje in smučanje. Danes ostaja povezan z obojim – tako z modo prek svoje modne agencije, kot s športom, saj tekmuje v paratriatlonu. Trenira tudi do 4 ure na dan, še vedno se ukvarja tudi z drugimi športi, na primer s smučanjem. Je vegan, okoljevarstvenik in podjetnik, ki 100-odstotno stoji za vizijo svojega podjetja z ekološkimi živili. In je človek, ki je 14 dni po operaciji tumorja v glavi izgubil vid. Kljub temu, da je njegov svet že 10 let brez barv, je še vedno nasmejan, dobrosrčen, poln idej in aktiven. Takšen, kot je bil prej:

“Ko še nisem vedel, kaj je z mano, sem se počutil popolnoma brez energije, brez volje, brez kakršnih koli idej, vse mi je bilo težko … Ko sem ugotovil, da imam benigni tumor, je bila zato to svojevrstna odrešitev. Ker sem vedel, kje tiči razlog za moje počutje. Ko je bil odstranjen, se je vse skupaj vrnilo. In to v trenutku, ko sem se zbudil po operaciji, sem bil jaz, stari jaz, s še več energije kot prej. In tudi potem, ko sem čez 14 dni izgubil vid, sem na to gledal, in še vedno tako gledam, kot na trenutno situacijo, iz katere je treba potegniti največ, kar se da.” 

Alen Kobilica situacije ne bi zamenjal. Ne bi bil ponovno tak kot pred operacijo, torej brezvoljen in brezdelen; raje je zavit v svojo sivino, a poln energije, idej in strasti do življenja. Priznava sicer, da pogreša barve, a najtežje se je bilo navaditi na to, da ni več samostojen. Ne more sam v naravo, ne more voziti avta, tudi v športu potrebuje partnerja. A to ni ovira. Zdaj še več časa kot prej posveča vrhunskemu športu, saj lovi paraolimpijske igre v Tokiu, v njegov svet pa so prišli novi poslovni (Organika+) in dobrodelni projekti (Center Vidim cilj) … Prav tako na prvem mestu ostaja narava:

“Moja hrana za dušo je narava. To je na prvem mestu. Ampak, ko rečem narava, mislim vse – od gozda, vonja, morja, hribov, ta čisti zrak, čista voda … Včasih na vrhu kakšnega hriba prav začutim, kako postajam eno z vsem, kar je okoli mene.”

Povezanost z naravo izvira še iz otroštva, ko je s svojim dedkom raziskoval morje, danes pa svoj doprinos k varovanju našega planeta, edinega, ki ga imamo, vidi v liniji ekoloških živil, ki jih proizvaja njegovo podjetje.

Alen Kobilica si ne postavlja meja, ne ostane brez besed pred Armanijem ali predsednikom države. Je iskren, neposreden, ne izgublja rad časa zaradi slabe volje in nerganja, ne mara pasivnega odnosa ljudi, ki se ne premaknejo iz svoje cone udobja v smislu: če mi nekaj ni usojeno, mi pač ni. Sam je, preden je uspel kot maneken, slišal kar nekaj ne-jev, na vrhuncu kariere sta ga ustavila tumor in slepota, tudi v športu ni šlo vedno vse po načrtih. A Alenu Kobilice ni nikoli zmanjkalo energije za delo, volje do življenja, ni mu zmanjkalo ne idej, ne optimizma, da bo nekoč spet videl … S tako strastjo do življenja se rodiš, je prepričan 48-letnik, ki sam zase pravi, da je realistični sanjač. Vsako situacijo vzame kot izziv in pri tem se ne boji neuspehov.

“Veselim se neuspehov, ker če so v življenju samo uspehi, postane rahlo dolgčas. Bistvo pa je v tem, da te neuspehi veliko več naučijo kot uspehi.”


Razkošje v glavi

902 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Alen Kobilica: “Neuspehi te naučijo več kot uspehi.”

13.10.2018


Nekdanji maneken, ki mu je izguba vida spremenila življenje, ne pa tudi njega samega; vrhunski paratriatlonec, ki cilja na olimpijske igre; podjetnik, ki na dan poje 2 svoja sladoleda

Gotovo se ga še spomnite z oglasa za katero od Armanijevih kolekcij ali pa kakšno drugo modno znamko, saj je bil Alen Kobilica eden najuspešnejših slovenskih manekenov. Kot top model je prepotoval svet, a njegovo življenje se ni vrtelo le okoli mode, vedno je bil povezan tudi s športom. Treniral je nogomet, končal Fakulteto za šport, učil plavanje in smučanje. Danes ostaja povezan z obojim – tako z modo prek svoje modne agencije, kot s športom, saj tekmuje v paratriatlonu. Trenira tudi do 4 ure na dan, še vedno se ukvarja tudi z drugimi športi, na primer s smučanjem. Je vegan, okoljevarstvenik in podjetnik, ki 100-odstotno stoji za vizijo svojega podjetja z ekološkimi živili. In je človek, ki je 14 dni po operaciji tumorja v glavi izgubil vid. Kljub temu, da je njegov svet že 10 let brez barv, je še vedno nasmejan, dobrosrčen, poln idej in aktiven. Takšen, kot je bil prej:

“Ko še nisem vedel, kaj je z mano, sem se počutil popolnoma brez energije, brez volje, brez kakršnih koli idej, vse mi je bilo težko … Ko sem ugotovil, da imam benigni tumor, je bila zato to svojevrstna odrešitev. Ker sem vedel, kje tiči razlog za moje počutje. Ko je bil odstranjen, se je vse skupaj vrnilo. In to v trenutku, ko sem se zbudil po operaciji, sem bil jaz, stari jaz, s še več energije kot prej. In tudi potem, ko sem čez 14 dni izgubil vid, sem na to gledal, in še vedno tako gledam, kot na trenutno situacijo, iz katere je treba potegniti največ, kar se da.” 

Alen Kobilica situacije ne bi zamenjal. Ne bi bil ponovno tak kot pred operacijo, torej brezvoljen in brezdelen; raje je zavit v svojo sivino, a poln energije, idej in strasti do življenja. Priznava sicer, da pogreša barve, a najtežje se je bilo navaditi na to, da ni več samostojen. Ne more sam v naravo, ne more voziti avta, tudi v športu potrebuje partnerja. A to ni ovira. Zdaj še več časa kot prej posveča vrhunskemu športu, saj lovi paraolimpijske igre v Tokiu, v njegov svet pa so prišli novi poslovni (Organika+) in dobrodelni projekti (Center Vidim cilj) … Prav tako na prvem mestu ostaja narava:

“Moja hrana za dušo je narava. To je na prvem mestu. Ampak, ko rečem narava, mislim vse – od gozda, vonja, morja, hribov, ta čisti zrak, čista voda … Včasih na vrhu kakšnega hriba prav začutim, kako postajam eno z vsem, kar je okoli mene.”

Povezanost z naravo izvira še iz otroštva, ko je s svojim dedkom raziskoval morje, danes pa svoj doprinos k varovanju našega planeta, edinega, ki ga imamo, vidi v liniji ekoloških živil, ki jih proizvaja njegovo podjetje.

Alen Kobilica si ne postavlja meja, ne ostane brez besed pred Armanijem ali predsednikom države. Je iskren, neposreden, ne izgublja rad časa zaradi slabe volje in nerganja, ne mara pasivnega odnosa ljudi, ki se ne premaknejo iz svoje cone udobja v smislu: če mi nekaj ni usojeno, mi pač ni. Sam je, preden je uspel kot maneken, slišal kar nekaj ne-jev, na vrhuncu kariere sta ga ustavila tumor in slepota, tudi v športu ni šlo vedno vse po načrtih. A Alenu Kobilice ni nikoli zmanjkalo energije za delo, volje do življenja, ni mu zmanjkalo ne idej, ne optimizma, da bo nekoč spet videl … S tako strastjo do življenja se rodiš, je prepričan 48-letnik, ki sam zase pravi, da je realistični sanjač. Vsako situacijo vzame kot izziv in pri tem se ne boji neuspehov.

“Veselim se neuspehov, ker če so v življenju samo uspehi, postane rahlo dolgčas. Bistvo pa je v tem, da te neuspehi veliko več naučijo kot uspehi.”


04.03.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


25.02.2017

In memoriam profesorju in goslarskemu mojstru Vilimu Demšarju

Pred dnevi se je od nas in svojih najbližjih tiho poslovil profesor in goslarski mojster Vilim Demšar. V čast njegovemu spominu bomo ponovili oddajo Razkošje v glavi, ki jo je z njim pred nekaj leti posnel Dušan Berne.


18.02.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


11.02.2017

prof. dr. Matjaž Barbo

Z lesenimi pregradami zamejenih osem prostorov je postopoma dobilo domovinsko pravico v garaži Barbovih, saj se je v družini rodilo kar osem otrok in je bilo treba v garažo spraviti prav toliko parov smuči in koles različnih velikosti. Poleg tega so prav vsi otroci začeli obiskovati glasbeno šolo, kar je pomenilo, da je bilo treba pod isto streho najti dovolj prostora tudi za manjši orkester inštrumentov. Kajti profesor dr. Matjaž Barbo, predstojnik Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je zanimanje za glasbo očitno vcepil vsem svojim potomcem ter nekaterim med njimi že tudi začrtal z glasbo povezano poklicno pot. Sicer pa se profesor dr. Barbo raziskovalno ukvarja z glasbo od 18. stoletja do danes, še posebej s tisto, ki se tako ali drugače dotika slovenskega kulturnega prostora. Poleg tega je tudi publicist, zborovodja, organist in še bi lahko naštevali. V oddajo Razkošje v glavi ga je povabil Dušan Berne.


04.02.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


28.01.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


21.01.2017

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


14.01.2017

Alenka Zgaga

Ste že bili v Baški grapi? To je ozek, ob reki z Bačo stisnjen svet med Petrovim Brdom in Bačo pri Modreju. Šele na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je vanj s težavo utrdila cesta in zrinila bohinjska železnica. Vseskozi ujeta v varno naročje gora, na eni strani ogrlico Spodnjih Bohinjskih gora, na drugi pa Porezen, Kojco in Šentviško planoto, se z vso silo zajeda v ozke soteske. Veliko je prepadih grap in vlažnih globeli, preseneča pa tudi s prijaznimi in slikovitimi travnatimi zajedami. Na dno je usidranih nekaj večjih naselij, medtem ko se na strma pobočja kakor gnezda pripenjajo slikovite vasice. Prepoznavnost Baške grape bi bila zagotovo manjša, če pri skorajda vseh turističnih, etnoloških, pohodniških in še kakšnih projektih ne bi povsem predano sodelovala družina Zgaga. To sta začela najprej oče Cveto in mama Olga, zdaj je krmilo aktivnosti prevzela Alenka Zgaga, ki je gostja oddaje Razkošje v glavi.


07.01.2017

Pater Karel Gržan

Pater Karel Gržan je magister teologije in doktor literarnih ved. Napisal in izdal je že več kot 30 knjig, predvsem o medčloveških odnosih, ustvarja ljudske igre, TV scenarije, piše pa tudi o zgodovini, astronomiji in arheologiji. Njegovo najpomembnejše odkritje v dolini Gračnice so številna doslej neznana grobišča, ki so umeščena v prostor po zvezdnih koordinatah. Poleg opravljanja svojega poklica in pisanja se je ukvarjal tudi s problematiko zasvojenosti. V poznih devetdesetih prejšnjega stoletja je na Razborju pod Lisco ustanovil Don Pierinovo komuno za dekleta, prvo in edino tovrstno dekliško skupnost v Sloveniji. Svoje življenje je posvetil samospoznavanju in razdajanju: revnim, nemočnim, trpečim. Za leto dni se je tudi podal na cesto - to je bil čas, ko je resnično živel, pravi. Kaj vse je še povedal ta nevsakdanji in izjemno vsestranski ter skromni duhovnik, ki živi na kmetiji v Lučah pri Solčavi s konji in še nekaj živalmi, pa boste lahko slišali v tokratnem Razkošju v glavi. Avtorica oddaje je Liana Buršič


31.12.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


24.12.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.12.2016

Razkošje v glavi

V tokratni sobotni oddaij Razkošje v glavi gostimo Lidijo Jerkič, ki je že vse življenje zapisana sindikalnemu boju. Različne funkcije v sindikatih opravlja vse od konca študija. Trenutno je predsednica sindikata delavcev kovinske in elektro industrije, vse pa kaže, da bo v drugi polovici prihodnjega leta začela voditi Zvezo svobodnik sindikatov Slovenije. Nekaj let je bila tudi v središču politike kot podpredsednica držvnega sveta. Še naprej pa je članica organov mednarodnih sindikalnih organizacij. Da ohranja svojo telesno in psihično kondicijo pa zelo pogosto zahaja v gore.


10.12.2016

Janko Samsa

Janko Samsa izhaja iz košanske doline, iz številčne družine v kateri so bile doma različne stare domače obrti, kot so mizarstvo, kolarstvo, kovaštvo, pa tudi muzikanti in oštirji. In čeprav izučen elektronik, sta mu mizarstvo in kovaštvo zelo blizu. Življenjska pot ga je zanesla na Kras. Delo je začel v nekdanji Iskri, nadaljeval pa na železnici. Poklic strojevodje pa je v njem še izostril čut po doslednosti in natančnosti. Tako sta se splet čuta do ohranjanja etnoloških vrednot, raziskovalna žilica in rokodelska spretnost oplemenitena z železniško natančnostjo sprevrgla v posebno na Slovenskem redko dejavnost. To je pomanjšava kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in pripomočkov s tem v zvezi. Njegovo delo ni samodokazovanje ali lesna galanterija ampak ima veliko etnološko in zgodovinsko vrednost. Je v veliko didaktično in muzejsko pomoč. Prikazuje natančen videz, izdelavo samo in delovanje naprav z zgodovinskim in tehničnim opisom. Čeprav v miniaturni izvedbi so izdelki popolna kopija originalov. Janko Samsa bo gost oddaje Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.


03.12.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


26.11.2016

Tadeja Polanšček - na svoji poti

Tadeja Polanšček je res na samo svoji poti, poti, ki ji jo določa neozdravljiva bolenezen - multipla skleroza. Zanjo pravijo, da je bolezen s tisoč obrazi. Ima jo tudi njena mama, vendar je potek njene drugačen. Pri mami je komaj opazna. Po razširejnosti te bolezni Slovenija sodi v zgornji svetovni razred. Pri nas je več kot tri tisoč bolnikov, dve tretjine so ženske. Tadeja je za svojo bolezen zvedela ob koncu najstniških let, ko se je že odločala za svojo poklicno prihodnost. Izbrala si je fizioterapijo in to še preden je zvedela, da jo bo najbolj uporabljala zato, da pomaga sebi. Kot vsako mlado dekle je bila takrat polna življenja, učila je otroke plesat, učila je aerobiko, rolala je, da je imela vse noge v krvavih žuljih in tako naprej. Dne, ko je zvedela za bolezen, se spominja, kot, da bi bilo včeraj, zdi se ji, da se ta vedno znova ponavlja. Z mislijo na bolezen živi vsak dan, ne mine minuta, da ne bi pomislila nanjo in strah jo je, kaj bo jutri, a vendar je bolezen ni povsem premagala. Čeprav živi z njo, sta se z možem odločila, da ji ne bosta dovolila, da bi v celoti odločala o njunem življenju. Tadeja je prepričana, da je treba o bolzeni in o svojem lastnem čutnem svetu povezanem s tem, kar bolezen prinaša, govoriti na glas, naj ljudje vedo, da ta bolezen je, da je tu med nami. Čeprav gre za težko bolezen, pa je nanjo mogoče tudi vplivati, manj kot bi si želeli, a vendar. Jurij Popov je obiskal Tadejo in njeno družino v Murski Soboti in se zapletel v zanimiv pogovor o njenem življenju, njenem razmišljanju, njenem boju z multiplo sklerozo. Pripravlja: Jurij Popov


19.11.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


12.11.2016

Janez Bizjak

Janez Bizjak univerzitetni diplomirani inženir, arhitekt, urbanist, naravovarstvenik in publicist, se je rodil v Trbovljah. Po maturi je nekaj mesecev delal kot rudar, da bi si prislužil denar za študij. Po univerzitetni diplomi na univerzi v Ljubljani je 15 let delal kot samostojni arhitekt in urbanist v gospodarstvu, v Ljubljani, Trbovljah in v Idriji. V Idriji je s kritičnimi članki sodeloval pri oporečniški reviji Kaplje. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada za arhitekturo. V letih od 1983 do 2005 je bil zaposlen pri Triglavskem narodnem parku, najprej kot strokovni sodelavec za obnovo kulturne dediščine in urejanje prostora, od leta 1992 do upokojitve leta 2005 pa kot direktor tega našega najstarejšega oz. edinega narodnega parka. Je tudi zavzet naravovarstvenik in je o tej temi napisal 173 strokovnih člankov v domačih in tujih publikacijah. Poleg tega je avtor petih knjig, od katerih je največ pozornosti zagotovo sprožila tista z naslovom Ostanki megalitske kulture v slovenskih Alpah iz leta 2012. Vzrok za nastanek te knjige, je bilo odkritje megalitskega kamnitega kroga pod Krnom. Janez Bizjak je zapisal: ?Ko sem ga našel, sem menil, da doslej skrito ne sme tudi ostati skrito. Kulturna dediščina in duhovno izročilo naših prednikov, četudi samo domnevna in težko dokazljiva, sta naša skupna in javna lastnina ...?


05.11.2016

prof. dr. Kristina Sepčić

Kot deklica je lahko med počitnicami opazovala beloglave jastrebe, ki so gnezdili na strmih pobočjih v bližini očetove rojstne hiše na Cresu. Toda napak bi sklepali, če bi mislili, da jo je že ta stik z naravo usmeril v študij biologije, saj je naprej svojo poklicno pot videla na področju kulture. Tudi zdaj tako ob poslušanju Puccinijeve Tosce in ob gledanju baletnih predstav pride na površje njena umetniška duša, hkrati pa mnoge preseneti, ko jim pove, da ima črni pas v karateju. V oddajo Razkošje v glavi je profesorico Kristino Sepčić, predstojnico katedre za biokemijo na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, povabil Dušan Berne.


29.10.2016

Izidor Golob, sopotnik in častilec perunik in maslenic

Šentiljčan Izidor Golob se je rodil v tridesetih letih minulega stoletja v Orehku pri Cerknem, kjer je očitno doma posebno prefinjen občutek za naravo in njeno lepoto saj iz tistih krajev izhaja tudi direktor ljubljanskega botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, hortikulturi pa se je zapisala tudi njegova sestra Jožica Golob Klančič, ki na Primorskem velja za specialistko za trajnice. Izidorja je pot zanesla na Štajersko, natančneje v Šentilj. Služboval je v mariborskem podjetju Florina in se izoblikoval v odličnega strokovnjaka za okrasne rastline. Je avtor štirih knjig od katerih je najbolj znana Vrt in letni časi, ki je bila prodana v kar 63 tisoč izvodih. V njegovem nasadu perunik najdemo tako stare znane sorte kot tiste najnovejše, ki jim rečejo kar vesoljske perunike pa tudi maslenice s katerimi se ukvarja kot žlahtnitelj. Svoje navdušenje rad deli z ljudmi, ki jih navduši njegovo cvetoče delo o katerem bo morda kmalu spet izšla kakšna knjiga. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.


22.10.2016

Dr. Miha Kosi

Dr. Miha Kosi je slovenski zgodovinar, specialist za srednji vek. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Leta 1994 je diplomiral iz zgodovine in za diplomsko nalogo z naslovom Templjarji na Slovenskem prejel Prešernovo nagrado za študente. Dve leti pozneje je diplomiral tudi iz geografije. Leta 2001 je doktoriral iz zgodovine z disertacijo Promet kot eden temeljev gospodarskega razvoja na Slovenskem v srednjem veku. V letih 1996-2000 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec, od 2001. pa je višji znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani. Je avtor zelo odmevne knjige Potujoči srednji vek, in soavtor Zgodovinskega atlasa.


Stran 20 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov