Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alen Kobilica: “Neuspehi te naučijo več kot uspehi.”

13.10.2018


Nekdanji maneken, ki mu je izguba vida spremenila življenje, ne pa tudi njega samega; vrhunski paratriatlonec, ki cilja na olimpijske igre; podjetnik, ki na dan poje 2 svoja sladoleda

Gotovo se ga še spomnite z oglasa za katero od Armanijevih kolekcij ali pa kakšno drugo modno znamko, saj je bil Alen Kobilica eden najuspešnejših slovenskih manekenov. Kot top model je prepotoval svet, a njegovo življenje se ni vrtelo le okoli mode, vedno je bil povezan tudi s športom. Treniral je nogomet, končal Fakulteto za šport, učil plavanje in smučanje. Danes ostaja povezan z obojim – tako z modo prek svoje modne agencije, kot s športom, saj tekmuje v paratriatlonu. Trenira tudi do 4 ure na dan, še vedno se ukvarja tudi z drugimi športi, na primer s smučanjem. Je vegan, okoljevarstvenik in podjetnik, ki 100-odstotno stoji za vizijo svojega podjetja z ekološkimi živili. In je človek, ki je 14 dni po operaciji tumorja v glavi izgubil vid. Kljub temu, da je njegov svet že 10 let brez barv, je še vedno nasmejan, dobrosrčen, poln idej in aktiven. Takšen, kot je bil prej:

“Ko še nisem vedel, kaj je z mano, sem se počutil popolnoma brez energije, brez volje, brez kakršnih koli idej, vse mi je bilo težko … Ko sem ugotovil, da imam benigni tumor, je bila zato to svojevrstna odrešitev. Ker sem vedel, kje tiči razlog za moje počutje. Ko je bil odstranjen, se je vse skupaj vrnilo. In to v trenutku, ko sem se zbudil po operaciji, sem bil jaz, stari jaz, s še več energije kot prej. In tudi potem, ko sem čez 14 dni izgubil vid, sem na to gledal, in še vedno tako gledam, kot na trenutno situacijo, iz katere je treba potegniti največ, kar se da.” 

Alen Kobilica situacije ne bi zamenjal. Ne bi bil ponovno tak kot pred operacijo, torej brezvoljen in brezdelen; raje je zavit v svojo sivino, a poln energije, idej in strasti do življenja. Priznava sicer, da pogreša barve, a najtežje se je bilo navaditi na to, da ni več samostojen. Ne more sam v naravo, ne more voziti avta, tudi v športu potrebuje partnerja. A to ni ovira. Zdaj še več časa kot prej posveča vrhunskemu športu, saj lovi paraolimpijske igre v Tokiu, v njegov svet pa so prišli novi poslovni (Organika+) in dobrodelni projekti (Center Vidim cilj) … Prav tako na prvem mestu ostaja narava:

“Moja hrana za dušo je narava. To je na prvem mestu. Ampak, ko rečem narava, mislim vse – od gozda, vonja, morja, hribov, ta čisti zrak, čista voda … Včasih na vrhu kakšnega hriba prav začutim, kako postajam eno z vsem, kar je okoli mene.”

Povezanost z naravo izvira še iz otroštva, ko je s svojim dedkom raziskoval morje, danes pa svoj doprinos k varovanju našega planeta, edinega, ki ga imamo, vidi v liniji ekoloških živil, ki jih proizvaja njegovo podjetje.

Alen Kobilica si ne postavlja meja, ne ostane brez besed pred Armanijem ali predsednikom države. Je iskren, neposreden, ne izgublja rad časa zaradi slabe volje in nerganja, ne mara pasivnega odnosa ljudi, ki se ne premaknejo iz svoje cone udobja v smislu: če mi nekaj ni usojeno, mi pač ni. Sam je, preden je uspel kot maneken, slišal kar nekaj ne-jev, na vrhuncu kariere sta ga ustavila tumor in slepota, tudi v športu ni šlo vedno vse po načrtih. A Alenu Kobilice ni nikoli zmanjkalo energije za delo, volje do življenja, ni mu zmanjkalo ne idej, ne optimizma, da bo nekoč spet videl … S tako strastjo do življenja se rodiš, je prepričan 48-letnik, ki sam zase pravi, da je realistični sanjač. Vsako situacijo vzame kot izziv in pri tem se ne boji neuspehov.

“Veselim se neuspehov, ker če so v življenju samo uspehi, postane rahlo dolgčas. Bistvo pa je v tem, da te neuspehi veliko več naučijo kot uspehi.”


Razkošje v glavi

907 epizod


Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.

Alen Kobilica: “Neuspehi te naučijo več kot uspehi.”

13.10.2018


Nekdanji maneken, ki mu je izguba vida spremenila življenje, ne pa tudi njega samega; vrhunski paratriatlonec, ki cilja na olimpijske igre; podjetnik, ki na dan poje 2 svoja sladoleda

Gotovo se ga še spomnite z oglasa za katero od Armanijevih kolekcij ali pa kakšno drugo modno znamko, saj je bil Alen Kobilica eden najuspešnejših slovenskih manekenov. Kot top model je prepotoval svet, a njegovo življenje se ni vrtelo le okoli mode, vedno je bil povezan tudi s športom. Treniral je nogomet, končal Fakulteto za šport, učil plavanje in smučanje. Danes ostaja povezan z obojim – tako z modo prek svoje modne agencije, kot s športom, saj tekmuje v paratriatlonu. Trenira tudi do 4 ure na dan, še vedno se ukvarja tudi z drugimi športi, na primer s smučanjem. Je vegan, okoljevarstvenik in podjetnik, ki 100-odstotno stoji za vizijo svojega podjetja z ekološkimi živili. In je človek, ki je 14 dni po operaciji tumorja v glavi izgubil vid. Kljub temu, da je njegov svet že 10 let brez barv, je še vedno nasmejan, dobrosrčen, poln idej in aktiven. Takšen, kot je bil prej:

“Ko še nisem vedel, kaj je z mano, sem se počutil popolnoma brez energije, brez volje, brez kakršnih koli idej, vse mi je bilo težko … Ko sem ugotovil, da imam benigni tumor, je bila zato to svojevrstna odrešitev. Ker sem vedel, kje tiči razlog za moje počutje. Ko je bil odstranjen, se je vse skupaj vrnilo. In to v trenutku, ko sem se zbudil po operaciji, sem bil jaz, stari jaz, s še več energije kot prej. In tudi potem, ko sem čez 14 dni izgubil vid, sem na to gledal, in še vedno tako gledam, kot na trenutno situacijo, iz katere je treba potegniti največ, kar se da.” 

Alen Kobilica situacije ne bi zamenjal. Ne bi bil ponovno tak kot pred operacijo, torej brezvoljen in brezdelen; raje je zavit v svojo sivino, a poln energije, idej in strasti do življenja. Priznava sicer, da pogreša barve, a najtežje se je bilo navaditi na to, da ni več samostojen. Ne more sam v naravo, ne more voziti avta, tudi v športu potrebuje partnerja. A to ni ovira. Zdaj še več časa kot prej posveča vrhunskemu športu, saj lovi paraolimpijske igre v Tokiu, v njegov svet pa so prišli novi poslovni (Organika+) in dobrodelni projekti (Center Vidim cilj) … Prav tako na prvem mestu ostaja narava:

“Moja hrana za dušo je narava. To je na prvem mestu. Ampak, ko rečem narava, mislim vse – od gozda, vonja, morja, hribov, ta čisti zrak, čista voda … Včasih na vrhu kakšnega hriba prav začutim, kako postajam eno z vsem, kar je okoli mene.”

Povezanost z naravo izvira še iz otroštva, ko je s svojim dedkom raziskoval morje, danes pa svoj doprinos k varovanju našega planeta, edinega, ki ga imamo, vidi v liniji ekoloških živil, ki jih proizvaja njegovo podjetje.

Alen Kobilica si ne postavlja meja, ne ostane brez besed pred Armanijem ali predsednikom države. Je iskren, neposreden, ne izgublja rad časa zaradi slabe volje in nerganja, ne mara pasivnega odnosa ljudi, ki se ne premaknejo iz svoje cone udobja v smislu: če mi nekaj ni usojeno, mi pač ni. Sam je, preden je uspel kot maneken, slišal kar nekaj ne-jev, na vrhuncu kariere sta ga ustavila tumor in slepota, tudi v športu ni šlo vedno vse po načrtih. A Alenu Kobilice ni nikoli zmanjkalo energije za delo, volje do življenja, ni mu zmanjkalo ne idej, ne optimizma, da bo nekoč spet videl … S tako strastjo do življenja se rodiš, je prepričan 48-letnik, ki sam zase pravi, da je realistični sanjač. Vsako situacijo vzame kot izziv in pri tem se ne boji neuspehov.

“Veselim se neuspehov, ker če so v življenju samo uspehi, postane rahlo dolgčas. Bistvo pa je v tem, da te neuspehi veliko več naučijo kot uspehi.”


19.11.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


12.11.2016

Janez Bizjak

Janez Bizjak univerzitetni diplomirani inženir, arhitekt, urbanist, naravovarstvenik in publicist, se je rodil v Trbovljah. Po maturi je nekaj mesecev delal kot rudar, da bi si prislužil denar za študij. Po univerzitetni diplomi na univerzi v Ljubljani je 15 let delal kot samostojni arhitekt in urbanist v gospodarstvu, v Ljubljani, Trbovljah in v Idriji. V Idriji je s kritičnimi članki sodeloval pri oporečniški reviji Kaplje. Leta 1980 je prejel nagrado Prešernovega sklada za arhitekturo. V letih od 1983 do 2005 je bil zaposlen pri Triglavskem narodnem parku, najprej kot strokovni sodelavec za obnovo kulturne dediščine in urejanje prostora, od leta 1992 do upokojitve leta 2005 pa kot direktor tega našega najstarejšega oz. edinega narodnega parka. Je tudi zavzet naravovarstvenik in je o tej temi napisal 173 strokovnih člankov v domačih in tujih publikacijah. Poleg tega je avtor petih knjig, od katerih je največ pozornosti zagotovo sprožila tista z naslovom Ostanki megalitske kulture v slovenskih Alpah iz leta 2012. Vzrok za nastanek te knjige, je bilo odkritje megalitskega kamnitega kroga pod Krnom. Janez Bizjak je zapisal: ?Ko sem ga našel, sem menil, da doslej skrito ne sme tudi ostati skrito. Kulturna dediščina in duhovno izročilo naših prednikov, četudi samo domnevna in težko dokazljiva, sta naša skupna in javna lastnina ...?


05.11.2016

prof. dr. Kristina Sepčić

Kot deklica je lahko med počitnicami opazovala beloglave jastrebe, ki so gnezdili na strmih pobočjih v bližini očetove rojstne hiše na Cresu. Toda napak bi sklepali, če bi mislili, da jo je že ta stik z naravo usmeril v študij biologije, saj je naprej svojo poklicno pot videla na področju kulture. Tudi zdaj tako ob poslušanju Puccinijeve Tosce in ob gledanju baletnih predstav pride na površje njena umetniška duša, hkrati pa mnoge preseneti, ko jim pove, da ima črni pas v karateju. V oddajo Razkošje v glavi je profesorico Kristino Sepčić, predstojnico katedre za biokemijo na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, povabil Dušan Berne.


29.10.2016

Izidor Golob, sopotnik in častilec perunik in maslenic

Šentiljčan Izidor Golob se je rodil v tridesetih letih minulega stoletja v Orehku pri Cerknem, kjer je očitno doma posebno prefinjen občutek za naravo in njeno lepoto saj iz tistih krajev izhaja tudi direktor ljubljanskega botaničnega vrta dr. Jože Bavcon, hortikulturi pa se je zapisala tudi njegova sestra Jožica Golob Klančič, ki na Primorskem velja za specialistko za trajnice. Izidorja je pot zanesla na Štajersko, natančneje v Šentilj. Služboval je v mariborskem podjetju Florina in se izoblikoval v odličnega strokovnjaka za okrasne rastline. Je avtor štirih knjig od katerih je najbolj znana Vrt in letni časi, ki je bila prodana v kar 63 tisoč izvodih. V njegovem nasadu perunik najdemo tako stare znane sorte kot tiste najnovejše, ki jim rečejo kar vesoljske perunike pa tudi maslenice s katerimi se ukvarja kot žlahtnitelj. Svoje navdušenje rad deli z ljudmi, ki jih navduši njegovo cvetoče delo o katerem bo morda kmalu spet izšla kakšna knjiga. Oddajo pripravlja Stane Kocutar.


22.10.2016

Dr. Miha Kosi

Dr. Miha Kosi je slovenski zgodovinar, specialist za srednji vek. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino in geografijo. Leta 1994 je diplomiral iz zgodovine in za diplomsko nalogo z naslovom Templjarji na Slovenskem prejel Prešernovo nagrado za študente. Dve leti pozneje je diplomiral tudi iz geografije. Leta 2001 je doktoriral iz zgodovine z disertacijo Promet kot eden temeljev gospodarskega razvoja na Slovenskem v srednjem veku. V letih 1996-2000 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec, od 2001. pa je višji znanstveni sodelavec na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU v Ljubljani. Je avtor zelo odmevne knjige Potujoči srednji vek, in soavtor Zgodovinskega atlasa.


15.10.2016

Izr. prof. dr. Damjan Janeš – farmacevt z nosom za odličnost

Izr. prof. dr. Damjan Janeš, mag. farm., se je rodil leta 1977 v Ljubljani. Na ljubljanski Fakulteti za farmacijo je diplomiral leta 2002 in za svoje diplomsko delo prejel Univerzitetno Prešernovo nagrado. Doktoriral je pri 30. letih z disertacijo Raziskave gliv kot virov novih protimikrobnih učinkovin. Danes dela na omenjeni fakulteti kot izredni profesor na Katedri za farmacevtsko biologijo. Predava predmete povezane z zdravilnimi rastlinami: farmakognozija, fitofarmaki, biogena zdravila in kozmetične sestavine naravnega izvora. Raziskovalno deluje na področju plinske kromatografije in proučuje spojine, ki so bistvene za vonj in okus, in spojine, ki so zanimive kot nove zdravilne učinkovine. Njegov poklic je tudi njegov hobi, ki mu vzame večino prostega časa. Edini v Sloveniji se ukvarja z rekonstrukcijo parfumov. Njegovo znanje o človekovem odkrivanju in proučevanju vonjav od prvih civilizacij do današnje dobe, ko je moderna sintezna kemija uresničila sanje Jeana-Baptista Grenouilla, junaka romana Parfum je eruditsko. Intrigira ga pomembnost najskrivnostnejšega med čutili – voha za človeka, odkriva ali je mogoče narediti parfum z vonjem dežnih kapelj in morske obale, ter kako lahko s pomočjo enega samega cveta naredimo esenco, ne da bi ga sploh utrgali. Ima odličen nos. In izjemen spomin. Karkoli dela, pri tem zagovarja pravo mero, znanost pa vidi kot izjemen kreativni poligon. V službi etike in služenja človečnemu. Razvrščanje živih bitij po razvitosti se mu zdi zelo relativno.


08.10.2016

doc. dr. Tomaž Pavlin

Doktor Tomaž Pavlin je nekanji hokejist Olimpije, zgodovinar in sociolog, ki že poldrugo desetletje predava na ljubljanski fakulteti za šport. Je velik poznavalec razvoja sokolstva na Slovenskem, organiziral in vodil je zbiranje gradiva športne dediščine pri nas, pripravil scenarij za razstavo Slovenski alpinizem, sodeloval pa je tudi pri oblikovanju vsebinske zasnove za Muzej športa. Na svojih predavanjih poudarja, da "zgodovina športa niso samo faktografsko zapisani dogodki in številke, marveč da gre pri tem tudi za širše razumevanje, razlage in vrednotenje športa skozi čas. Zgodovina torej ne sme biti cokla športu, ampak kažipot za prihodnost." V oddajo Razkošje v glavi ga je povabil Dušan Berne.


01.10.2016

Maša Derganc

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


24.09.2016

Katja Kavčič, prva dama slovenske kulinarike

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


17.09.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


10.09.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


03.09.2016

Dramaturginja Mojca Kreft

Dramaturginja in teatrologinja Mojca Kreft se je rodila v idilični vasici Biserjane v Prlekiji, potem pa je dijaška leta že preživela v Ljubljani, kjer je maturirala na Poljanski gimnaziji. Za študij na filozofski fakulteti si je najprej izbrala slovenščino in etnologijo, čez dve leti pa je vzporedno vpisala še študij radijske in gledališke dramaturgije na AGRFT in tam leta 1975 tudi diplomirala. Njena poklicna kariera se je začela že naslednje leto v Mestnem gledališču ljubljanskem, ko je to gledališče vodil legendarni dramaturg Lojze Filipič, se potem nadaljevala v Drami SNG Maribor in v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je bila deset let na delovnem mestu umetniškega vodje in nato še dramaturginje. Svojo poklicno pot je sklenila v vlogi kustosinje v Slovenskem gledališkem muzeju, Združenje dramskih umetnikov Slovenije pa ji je za življenjsko delo podelilo najuglednejše priznanje - veliki Bršljanov venec. Pripravlja: Dušan Berne


27.08.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


20.08.2016

Razkošje v glavi

Gostili bomo prav posebno gostjo in imeli zelo redko priložnost prisluhniti gospe, ki bo dan kasneje slavila svoj 100-ti rojstni dan. Milena Cesar se je rodila namreč 21.avgusta leta 1916, tako rekoč sredi prve svetovne vojne. Življenje ji nikoli ni bilo naklonjeno, prevečkrat je bilo kruto, saj je kot deklica izgubila najprej očeta, potem še mater in kasneje živela z dedom. Pot jo je iz Postojne zanesla v Ljubljano na šolanje, končala je trgovsko šolo,med drugim je bila pri nunah, službovala pa je v takratni banovini v oddelku za kulturo in šolstvo. Po končani drugi vojni se je udeležila delovne brigade in bila bolničarka, v zdravstvu pa je kasneje ostala vse do upokojitve pred dobrimi 40 leti. Pa še nekaj vse življenje prepleta njeno neverjetno zgodbo. Globoka, iskrena in predana vera v boga, v katerem je, in še vedno išče azil in zatočišče v neprijetnih trenutkih spominov ali vsakdanjega bivanja. Vljudno vabljeni, da prisluhnete, saj njeni spomini naravnost bruhajo na dan in njena odkritost, odprtost ter poštenost je osupljiva. Oddajo pripravlja Marjan Rogelj.


13.08.2016

Davorin Preisinger-jamar

Davorin Preisinger-jamar, gornik, fotograf, popotnik,  zbiralec mineralov in fosilov in raziskovalec opuščenih rudniških rovov.   To slednje je nadgradil z izdajo knjige- Rudniki, opuščeni rudniki v Sloveniji, Založba Turistika 2010. Njegova življenjska pot nas preprosto osupne. Davorin je bil poleg naštetega tudi pripadnik  jugoslovanskih mirovnih sil na Sinaju, leta 1960.  Z avtomobilom je prečil Saharo, sodeloval v odpravi, ki je potovala od Kranja do Kitajske in še bi lahko naštevali. Njegova volja navdušuje, še bolj pa njegov optimizem.


06.08.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


30.07.2016

Razkošje v glavi

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


23.07.2016

IRA ZORKO

Je arhitekt in buden opazovalec narave. Njegovi pašniki so namenoma nepokošeni, v dar dobiva domače čaje, ki so jih nabrali člani cirkuške družine in je eden od treh projektantov, ki so iz nekdanjih belgijskih zaporov sredi Ljubljane ustvarili enega najbolj prepoznavnih mladinskih hotelov v Evropi. Celica in njena zgodba temne preteklosti je spremenila vse. Ira Zorko je arhitekturo začel povezovati s permakulturo, meddrugim ustvaril prostore svobodne šole in ostal razmišljujoči človek, ki je optimist, ker je pesimizem rezerviran za boljše čase. Ira Zorko bo gost Carmen L. Oven v oddaji Razkošje v glavi, v soboto 23. julija ob 16.30 na prvem programu Radia Slovenija.


16.07.2016

Alenka Artnik

Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.


09.07.2016

Tereza Novak

»Prostovoljci so posamezniki, ki se odločijo, da bodo tudi zunaj družine ali kroga ožjih prijateljev naredili nekaj dobrega za sočloveka v stiski. Preprosto zato, ker v sebi čutijo to željo in potrebo, da bi pomagali drugim,« poudarja Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije in predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije. »Toda prostovoljsko delo lahko prinese tudi veliko psihično obremenitev, še posebej, če je prostovoljec priča težkim stvarem in je hkrati zelo sočuten,« opozarja Tereza Novak, ki jo je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.


Stran 21 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov