Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marija Ogrin je terenska arheologinja, ki skupaj s kolegicami in kolegi orje ledino v visokogorski arheologiji
Marija Ogrin se je rodila v naročju Karavank v Srednjem vrhu nad Gozdom - Martuljkom. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana arheologinja, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem visokogorskih arheoloških najdišč Vzhodnih Julijskih Alp, najstarejše preteklosti Gorenjske in interpretacijo dediščine. Je tudi predavateljica na Ljudski univerzi Jesenice.
Svoje strokovne izkušnje je pridobivala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine in v Gorenjskem muzeju, kjer je bila nekaj časa tudi direktorica te ustanove. Osnovala je oddelek tega muzeja v Bohinju. Kot sodelujoči partner je vodila projekt Železna pot, v okviru katerega so se začele prve visokogorske kulturno pohodniške poti na območju Triglavskega narodnega parka in Bohinja.
Pod njenim vodstvom so izvedli vrsto arheoloških raziskav, kot so na Ajdovskem gradcu v Bohinju, Voglu, Komni, Kleku in Pečani. Sodelovala je v skupini na avtocestah Slovenija–SAAS z arheološkimi pregledi na trasi Šentjakob–Blagovica in vodila izkopavanja Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem. Vodi tudi arheološke nadzore in predhodne arheološke preglede, kot je bil na primer predhodni arheološki pregled severne blejske obvoznice.
Simbolična slika- izkopavanje Vile rustice na gorenjski avtocesti, 2007.
foto: Igor Kavčič.
Posveča se interpretaciji Alpske dediščine, tako da svoje ugotovitve posreduje javnosti na predavanjih in vodenjih po arheoloških najdiščih Bohinja, Bleda in Gorenjske. Skupaj s Turizmom Bohinj ureja arheološko najdišče Ajdovski gradec pri Bohinju.
Svoje strokovno delo in znanje nadgrajuje z raziskovanjem arheoloških ostalin v visokogorskem svetu Julijskih Alp v okviru skupine za visokogorsko arheologijo, kjer sodeluje z dr. Jano Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.
Zdaj vodi zavod ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj.
Arheologija v gorah ali visokogorska arheologija se je začela sredi 90. let prejšnjega stoletja, okrog leta 1995, med glavnimi pobudniki je bil dr. Anton Cevc, zraven pa so sodelovali še France Stele, Miran Bremšak, Janez Bizjak in drugi.
Na vprašanje, ali bi si Marija Ogrin izbrala kakšen drug poklic, če bi se še enkrat odločala, je z nasmehom odgovorila, da ne, saj se je za svojo pot odločila brez pomislekov. Arheologija je njen način življenja.
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Marija Ogrin je terenska arheologinja, ki skupaj s kolegicami in kolegi orje ledino v visokogorski arheologiji
Marija Ogrin se je rodila v naročju Karavank v Srednjem vrhu nad Gozdom - Martuljkom. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana arheologinja, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem visokogorskih arheoloških najdišč Vzhodnih Julijskih Alp, najstarejše preteklosti Gorenjske in interpretacijo dediščine. Je tudi predavateljica na Ljudski univerzi Jesenice.
Svoje strokovne izkušnje je pridobivala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine in v Gorenjskem muzeju, kjer je bila nekaj časa tudi direktorica te ustanove. Osnovala je oddelek tega muzeja v Bohinju. Kot sodelujoči partner je vodila projekt Železna pot, v okviru katerega so se začele prve visokogorske kulturno pohodniške poti na območju Triglavskega narodnega parka in Bohinja.
Pod njenim vodstvom so izvedli vrsto arheoloških raziskav, kot so na Ajdovskem gradcu v Bohinju, Voglu, Komni, Kleku in Pečani. Sodelovala je v skupini na avtocestah Slovenija–SAAS z arheološkimi pregledi na trasi Šentjakob–Blagovica in vodila izkopavanja Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem. Vodi tudi arheološke nadzore in predhodne arheološke preglede, kot je bil na primer predhodni arheološki pregled severne blejske obvoznice.
Simbolična slika- izkopavanje Vile rustice na gorenjski avtocesti, 2007.
foto: Igor Kavčič.
Posveča se interpretaciji Alpske dediščine, tako da svoje ugotovitve posreduje javnosti na predavanjih in vodenjih po arheoloških najdiščih Bohinja, Bleda in Gorenjske. Skupaj s Turizmom Bohinj ureja arheološko najdišče Ajdovski gradec pri Bohinju.
Svoje strokovno delo in znanje nadgrajuje z raziskovanjem arheoloških ostalin v visokogorskem svetu Julijskih Alp v okviru skupine za visokogorsko arheologijo, kjer sodeluje z dr. Jano Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.
Zdaj vodi zavod ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj.
Arheologija v gorah ali visokogorska arheologija se je začela sredi 90. let prejšnjega stoletja, okrog leta 1995, med glavnimi pobudniki je bil dr. Anton Cevc, zraven pa so sodelovali še France Stele, Miran Bremšak, Janez Bizjak in drugi.
Na vprašanje, ali bi si Marija Ogrin izbrala kakšen drug poklic, če bi se še enkrat odločala, je z nasmehom odgovorila, da ne, saj se je za svojo pot odločila brez pomislekov. Arheologija je njen način življenja.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Špela Rozin je bila šestdesetih in deloma sedemdesetih letih prejšnjega stoletja najuspešnejše slovenska filmska igralka na tujem, za mnoge tudi ena najlepših. Snemala je večinoma v Italiji, delala pa tudi na Poljskem, v Avstriji in Združenih državah Amerike. Poleg tega je številne filme posnela tudi v nekdanji Jugoslaviji.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Rodil se je v družini akademske slikarke in akademskega slikarja, kar je, bolj ali manj pričakovano, zaznamovalo njegovo poklicno, umetniško in tudi življenjsko pot. Poleg tega je njegova mama, Dora Plestenjak, že ves čas dobrohotna ocenjevalka Domnove ustvarjalnosti, oba pa se, če je to le mogoče, pomešata med občinstvo vsaj pri najodmevnejših koncertih Domnovega polbrata, Jana Plestenjaka. Sicer pa slikar, kipar in oblikovalec Domen Slana poudarja, da mora vizualna umetnost »ljudem govoriti sama zase, brez dodatkov nekih kritičnih besedil, ki jih nihče ne razume. Tudi z glasbo je podobno. Poslušaš in te pritegne ali pač ne.«
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Direktor zavoda Vozim David Razboršek je prepričan, da je treba sprejeti odgovornost za svoja dejanja, ker potem laže gradiš naprej in uresničuješ svoje želje. In danes so njegove želje in dejavnosti, ki jih opravlja, povezane z večjo prometno varnostjo. Je član sveta Agencije za varnost prometa, ambasador, ki se s svojo ekipo trudi doseči pozitivne spremembe v prometu tudi z akcijami, ki so dobro prepoznane v javnosti: Še vedno vozim, vendar ne hodim, Zavrtimo Slovenijo in Heroji furajo v pižamah. Zanj invalidnost ni ovira, saj je še vedno aktiven športnik – ukvarja se z ročnim kolesarjenjem in plavanjem ter je ustanovitveni član ekipe slovenskih parakolesarjev. O njegovem delu, vizijah in invalidnosti se je z Davidom Razborškom v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala novinarka Petra Medved.
Karl Drago Seme je upokojeni gledališki ustvarjalec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo. Od leta 1990 do upokojitve leta 2000 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje kot poslovodja in vodja izobraževanja strojnih mehanikov. Štiri leta je bil vodja vodičev v Muzeju premogovništva. Bil je tudi jamski reševalec in član predavateljskega aktiva Delavske univerze Velenje. Od 1964 je član Gledališke skupine Velenje in gledališki igralec, recitator, scenarist, režiser ter povezovalec. Njegovo življenje je polno zgodb ljudi vseh starosti, ki jih povezuje ena sama misel: verjeti v dobro. Njegova življenjska vloga pa ga predstavlja z vidika, ki ga najbolje razumejo otroci. Karl Drago Seme je že 54 let Dedek Mraz. V prazničnem decembru ga je v enem izmed redkih trenutkov, ko ne deli nečesa še bolj pomembnega od daril, obiskal Jure K. Čokl.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
O sebi in svojem delu bo govorila mlada, energična in v nujnost bolj pravičnega sveta zavarovana mladinska sindikalna aktivistka Tea Jarc. Je zaprisežena tabornica, trenerka neformalnega izobraževanja, nekdanja vodja Mladinskega sveta Slovenije, danes pa pomemben člen sindikata Mladih Plus. Vse svoje življenje posveča drugim, v minulih nekaj letih pa posebej reševanju problemov in težav mlade generacije, zlasti pa snovanju politike, ki naj bi tej generaciji zagotovila večjo vlogo in samostojnost v družbi, predvsem pa bolj optimistično prihodnost.
Neveljaven email naslov