Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marija Ogrin je terenska arheologinja, ki skupaj s kolegicami in kolegi orje ledino v visokogorski arheologiji
Marija Ogrin se je rodila v naročju Karavank v Srednjem vrhu nad Gozdom - Martuljkom. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana arheologinja, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem visokogorskih arheoloških najdišč Vzhodnih Julijskih Alp, najstarejše preteklosti Gorenjske in interpretacijo dediščine. Je tudi predavateljica na Ljudski univerzi Jesenice.
Svoje strokovne izkušnje je pridobivala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine in v Gorenjskem muzeju, kjer je bila nekaj časa tudi direktorica te ustanove. Osnovala je oddelek tega muzeja v Bohinju. Kot sodelujoči partner je vodila projekt Železna pot, v okviru katerega so se začele prve visokogorske kulturno pohodniške poti na območju Triglavskega narodnega parka in Bohinja.
Pod njenim vodstvom so izvedli vrsto arheoloških raziskav, kot so na Ajdovskem gradcu v Bohinju, Voglu, Komni, Kleku in Pečani. Sodelovala je v skupini na avtocestah Slovenija–SAAS z arheološkimi pregledi na trasi Šentjakob–Blagovica in vodila izkopavanja Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem. Vodi tudi arheološke nadzore in predhodne arheološke preglede, kot je bil na primer predhodni arheološki pregled severne blejske obvoznice.
Simbolična slika- izkopavanje Vile rustice na gorenjski avtocesti, 2007.
foto: Igor Kavčič.
Posveča se interpretaciji Alpske dediščine, tako da svoje ugotovitve posreduje javnosti na predavanjih in vodenjih po arheoloških najdiščih Bohinja, Bleda in Gorenjske. Skupaj s Turizmom Bohinj ureja arheološko najdišče Ajdovski gradec pri Bohinju.
Svoje strokovno delo in znanje nadgrajuje z raziskovanjem arheoloških ostalin v visokogorskem svetu Julijskih Alp v okviru skupine za visokogorsko arheologijo, kjer sodeluje z dr. Jano Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.
Zdaj vodi zavod ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj.
Arheologija v gorah ali visokogorska arheologija se je začela sredi 90. let prejšnjega stoletja, okrog leta 1995, med glavnimi pobudniki je bil dr. Anton Cevc, zraven pa so sodelovali še France Stele, Miran Bremšak, Janez Bizjak in drugi.
Na vprašanje, ali bi si Marija Ogrin izbrala kakšen drug poklic, če bi se še enkrat odločala, je z nasmehom odgovorila, da ne, saj se je za svojo pot odločila brez pomislekov. Arheologija je njen način življenja.
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Marija Ogrin je terenska arheologinja, ki skupaj s kolegicami in kolegi orje ledino v visokogorski arheologiji
Marija Ogrin se je rodila v naročju Karavank v Srednjem vrhu nad Gozdom - Martuljkom. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana arheologinja, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem visokogorskih arheoloških najdišč Vzhodnih Julijskih Alp, najstarejše preteklosti Gorenjske in interpretacijo dediščine. Je tudi predavateljica na Ljudski univerzi Jesenice.
Svoje strokovne izkušnje je pridobivala na Zavodu za varstvo kulturne dediščine in v Gorenjskem muzeju, kjer je bila nekaj časa tudi direktorica te ustanove. Osnovala je oddelek tega muzeja v Bohinju. Kot sodelujoči partner je vodila projekt Železna pot, v okviru katerega so se začele prve visokogorske kulturno pohodniške poti na območju Triglavskega narodnega parka in Bohinja.
Pod njenim vodstvom so izvedli vrsto arheoloških raziskav, kot so na Ajdovskem gradcu v Bohinju, Voglu, Komni, Kleku in Pečani. Sodelovala je v skupini na avtocestah Slovenija–SAAS z arheološkimi pregledi na trasi Šentjakob–Blagovica in vodila izkopavanja Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem. Vodi tudi arheološke nadzore in predhodne arheološke preglede, kot je bil na primer predhodni arheološki pregled severne blejske obvoznice.
Simbolična slika- izkopavanje Vile rustice na gorenjski avtocesti, 2007.
foto: Igor Kavčič.
Posveča se interpretaciji Alpske dediščine, tako da svoje ugotovitve posreduje javnosti na predavanjih in vodenjih po arheoloških najdiščih Bohinja, Bleda in Gorenjske. Skupaj s Turizmom Bohinj ureja arheološko najdišče Ajdovski gradec pri Bohinju.
Svoje strokovno delo in znanje nadgrajuje z raziskovanjem arheoloških ostalin v visokogorskem svetu Julijskih Alp v okviru skupine za visokogorsko arheologijo, kjer sodeluje z dr. Jano Horvat z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.
Zdaj vodi zavod ArheoAlpe, zavod za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj.
Arheologija v gorah ali visokogorska arheologija se je začela sredi 90. let prejšnjega stoletja, okrog leta 1995, med glavnimi pobudniki je bil dr. Anton Cevc, zraven pa so sodelovali še France Stele, Miran Bremšak, Janez Bizjak in drugi.
Na vprašanje, ali bi si Marija Ogrin izbrala kakšen drug poklic, če bi se še enkrat odločala, je z nasmehom odgovorila, da ne, saj se je za svojo pot odločila brez pomislekov. Arheologija je njen način življenja.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Nekdanji maneken, ki mu je izguba vida spremenila življenje, ne pa tudi njega samega; vrhunski paratriatlonec, ki cilja na olimpijske igre; podjetnik, ki na dan poje 2 svoja sladoleda
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Študentje so postali pridni, to pa ni razlog za veselje, pravi socialna psihologinja, ki že 50 let preučuje odnose med posameznikom in družbo.
Nenavaden, iskriv, hiperaktiven, zaljubljen v tehniko, režijo, umetnost in pri svojih skoraj 98 letih poln idej tako, da noge komaj lovijo glavo. Dušan Mauser je bil predvojni tehnik na radiu, kasneje tonski mojster in režiser, ki je pod streho spravil približno 400 radijskih iger. Ni pustil pečata le na Radiu Slovenija, kjer se ga spominjajo generacije sodelavcev, velik dosežek je tudi galerija in graščina Duplje, ki je nastala iz ruševin. Ob pomoči njegovega sina slikarja Matjaža Mauserja je galerija postala središče kulturnega in družabnega življenja v Spodnjih Dupljah. Zato ne čudi, da mu je občina Naklo podelila naziv častnega občana, pa tudi sicer se ponaša z obilico nagrad, ki jih je prejel kot tonski mojster in režiser.
Ko je Matevž Lenarčič 22. aprila leta 2016 pristal na letališču v Portorožu in je bila za njim približno 42 tisoč kilometrov dolga pot z ultralahkim letalom okoli sveta, so mu v tako imenovanih rumenih medijih med drugim dodali oznako avanturist. Toda v Trbovljah rojeni diplomirani biolog, alpinist, fotograf, letalec in publicist je predvsem človek, ki svoje naravovarstveno poslanstvo uresničuje s fotografijo in s pisano besedo ter tudi z zbiranjem znanstveno preverljivih podatkov o globalnem onesnaženju okolja. Matevža Lenarčiča, ki je nekoč dejal, da je lepo imeti hobije, ki so hkrati tudi tvoj poklic, je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.
Ciril Zlobec se je rodil julija 1925 na Ponikvah na Krasu. Gimnazijo je obiskoval pod italijanskim fašizmom, v Gorici in Kopru, od koder so ga navsezadnje izključili, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenskem jeziku. Sedemnajstleten je postal aktivist Osvobodilne fronte, nato je stopil v partizane. Po osvoboditvi je študiral in diplomiral na ljubljanski slavistiki, pozneje pa je delal kot novinar in urednik – med drugim tudi na našem radiu. Dejaven je bil tudi v politiki in bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen za člana osamosvojitvenega predsedstva. Ključen je seveda Zlobčev literarni opus. Ko je leta 1953 skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom izdal znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih, je slovenski literaturi odločilno pomagal otresti se ideoloških in estetskih spon, ki jih je naši književnosti nalagala komunistična oblast. Bralke in bralci so ta obrat stran od politične propagande v polje občutenega ljubezenskega intimizma znali ceniti in Zlobec je hitro postal eden naših najvplivnejših, najbolj branih pesnikov. Navsezadnje je objavil kakih 30 zbirk, tem pa je dodal še več esejističnih knjig in dva romana. Obilo je tudi prevajal, predvsem iz italijanščine, in nas med drugim oskrbel z mojstrskimi prevodi Danteja, Leopardija in Quasimoda. Za svoje književno delo je leta 1982 prejel Prešernovo nagrado; izvoljen je bil tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V spomin na velikana slovenskega dvajsetega stoletja, pesnika, prevajalca, urednika, partizana in politika lahko v tokratnem Razkošju v glavi prisluhnemo Zlobčevemu razmišljanju, ki ga je z nami delil na predvečer svojega devetdesetega rojstnega dne. foto: Aleš Ogrin
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Maja Weiss je slovenska režiserka in scenaristka, ki v svojih filmih razkriva krivice, tragične usode ljudi in zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. Je prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerec – Varuh meje (2002). Podpisala se je pod več kot 40 dokumentarnih in igranih filmov, zanje prejela številne nagrade, pa vseeno živi v negotovosti jutrišnjega dne. Umetnica, ki je na lastni koži čutila ideološki pritisk. Mama, sestra, žena, prijateljica, ženska, ki so jo zaznamovali Metlika, Ljubljana in Berlin. To filmsko režiserko in scenaristko, ki zadnjih 30 let sooblikuje slovensko filmsko krajino, bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ilustratorka in oblikovalka Hana Stupica je predstavnica že tretje generacije ilustratork v družini Stupica. Seveda so vse tri umetnice izoblikovale različne in prepoznavne stile svoje izpovednosti, zanimivo pa je, da tako Hano, kot tudi njeno mamo Marijo Lucijo in babico Marlenko, povezujejo motivi zajčkov, ki se očitno selijo iz roda v rod. Vse tri ilustratorke, kot tudi Hanin dedek Gabrijel, so bili za svojo ustvarjalnost nagrajeni s številnimi priznanji, samo Hana pa se lahko ob tem pohvali, da je bila doslej najmlajša umetnica, ki je prejela prestižno nagrado Hinka Smrekarja.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Neveljaven email naslov