Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar, kustos, ljubitelj in avtor stripov o poslanstvu zgodovinarjev, aktualnosti Ivana Cankarja in o tem, zakaj ga zanima mlajša zgodovina
Če bi se po Ljubljani sprehajali z dr. Blažem Vurnikom, bi našo prestolnico spoznali nekoliko drugače, kot je prikazana v turističnih vodnikih. Razloga sta vsaj dva. Dr. Blaž Vurnik je kustos v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, v Mestnem muzeju Ljubljana, in torej veliko raziskuje prav slovensko prestolnico, kot zgodovinarja in sociologa pa ga zanima predvsem mlajša zgodovina, torej obdobje zadnjega stoletja.
Že kot osnovnošolec je vedel, da bo zgodovinar, spominja pa se, da se je že takrat seznanil tudi z najbolj razširjeno definicijo zgodovine:
“V osnovni šoli je naš učitelj za zgodovino vsako šolsko leto začel s stavkom: Zgodovina je veda, ki nam pripoveduje o preteklosti, nam pojasnjuje sedanjost in nam pomaga gledati v prihodnost. In to smo vsako leto, od 5. razreda naprej, recitirali in se ob tem zabavali, saj smo to že pričakovali. (…) Ampak v resnici je to res to. Zgodovina je neko, če lahko tako rečem, orodje, ki nam v resnici pomaga razumeti, zakaj je svet danes takšen, kakršen je. Mislim, da je brez poznavanja zgodovine nemogoče poznati današnji svet. Seveda pa nas zgodovina lahko tudi malo usmerja v razmišljanja, kaj neka sedanjost pomeni za prihodnost.”
Zgodovinar in avtor dveh odmevnih razstav v ljubljanskem muzeju – Skriti otroci druge svetovne vojne in Ivan Cankar iz prve roke (ki si jo lahko ogledate do aprila 2019), scenarist dokumentarnega filma o skritih otrocih, raziskovalec Ljubljane, pa se je preizkusil tudi v vlogi avtorja stripa. Ker ima rad stripe in ve, da je mlademu človeku kdaj težko predstaviti kakšne zgodovinske teme na klasičen način, je skupaj z ilustratorjem Zoranom Smiljanićem izdal tudi dva stripa. Prvi, o odraščanju v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno, je izšel 2015, drugi pred dobrim mesecem. Ta govori o življenju največjega slovenskega pisatelja, saj letos mineva 100 let od njegove smrti, in se imenuje Ivan Cankar: podobe življenja. Dr. Blaž Vurnik je prepričan, da je danes Ivan Cankar še kako aktualen.
“V času pred drugo svetovno vojno so si različne idejne skupine Cankarja jemale za svojega. Po drugi svetovni vojni je bilo to podobno, samo da teh skupin ni bilo več, ampak je bila ena sama. Po drugi svetovni vojni tudi ni bilo zanimanja po tem, da bi se Cankarja aktualiziralo. Kritika družbe je imela takrat neko drugo funkcijo. Danes pa Cankar spet govori – ne o svojem času, ampak o našem času. Tudi komunikacijska obračunavanja v današnjem času se dogajajo z isto terminologijo, kot se je to dogajajo v Cankarjevem času. Sodobni umetniki so na primer danes označevani z istimi žaljivkami, s katerimi je bil označevan Cankar. Tudi odnos države do kulture, do umetnosti, do umetnikov je danes v nekih pogledih dokaj soroden takratnemu. Tudi naš odnos do morale je tak, da se ga da označiti s Cankarjevimi citati. Tako da je Cankar danes mogoče bolj aktualen, kot je bil kdaj koli prej.”
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Zgodovinar, kustos, ljubitelj in avtor stripov o poslanstvu zgodovinarjev, aktualnosti Ivana Cankarja in o tem, zakaj ga zanima mlajša zgodovina
Če bi se po Ljubljani sprehajali z dr. Blažem Vurnikom, bi našo prestolnico spoznali nekoliko drugače, kot je prikazana v turističnih vodnikih. Razloga sta vsaj dva. Dr. Blaž Vurnik je kustos v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, v Mestnem muzeju Ljubljana, in torej veliko raziskuje prav slovensko prestolnico, kot zgodovinarja in sociologa pa ga zanima predvsem mlajša zgodovina, torej obdobje zadnjega stoletja.
Že kot osnovnošolec je vedel, da bo zgodovinar, spominja pa se, da se je že takrat seznanil tudi z najbolj razširjeno definicijo zgodovine:
“V osnovni šoli je naš učitelj za zgodovino vsako šolsko leto začel s stavkom: Zgodovina je veda, ki nam pripoveduje o preteklosti, nam pojasnjuje sedanjost in nam pomaga gledati v prihodnost. In to smo vsako leto, od 5. razreda naprej, recitirali in se ob tem zabavali, saj smo to že pričakovali. (…) Ampak v resnici je to res to. Zgodovina je neko, če lahko tako rečem, orodje, ki nam v resnici pomaga razumeti, zakaj je svet danes takšen, kakršen je. Mislim, da je brez poznavanja zgodovine nemogoče poznati današnji svet. Seveda pa nas zgodovina lahko tudi malo usmerja v razmišljanja, kaj neka sedanjost pomeni za prihodnost.”
Zgodovinar in avtor dveh odmevnih razstav v ljubljanskem muzeju – Skriti otroci druge svetovne vojne in Ivan Cankar iz prve roke (ki si jo lahko ogledate do aprila 2019), scenarist dokumentarnega filma o skritih otrocih, raziskovalec Ljubljane, pa se je preizkusil tudi v vlogi avtorja stripa. Ker ima rad stripe in ve, da je mlademu človeku kdaj težko predstaviti kakšne zgodovinske teme na klasičen način, je skupaj z ilustratorjem Zoranom Smiljanićem izdal tudi dva stripa. Prvi, o odraščanju v okupirani Ljubljani med drugo svetovno vojno, je izšel 2015, drugi pred dobrim mesecem. Ta govori o življenju največjega slovenskega pisatelja, saj letos mineva 100 let od njegove smrti, in se imenuje Ivan Cankar: podobe življenja. Dr. Blaž Vurnik je prepričan, da je danes Ivan Cankar še kako aktualen.
“V času pred drugo svetovno vojno so si različne idejne skupine Cankarja jemale za svojega. Po drugi svetovni vojni je bilo to podobno, samo da teh skupin ni bilo več, ampak je bila ena sama. Po drugi svetovni vojni tudi ni bilo zanimanja po tem, da bi se Cankarja aktualiziralo. Kritika družbe je imela takrat neko drugo funkcijo. Danes pa Cankar spet govori – ne o svojem času, ampak o našem času. Tudi komunikacijska obračunavanja v današnjem času se dogajajo z isto terminologijo, kot se je to dogajajo v Cankarjevem času. Sodobni umetniki so na primer danes označevani z istimi žaljivkami, s katerimi je bil označevan Cankar. Tudi odnos države do kulture, do umetnosti, do umetnikov je danes v nekih pogledih dokaj soroden takratnemu. Tudi naš odnos do morale je tak, da se ga da označiti s Cankarjevimi citati. Tako da je Cankar danes mogoče bolj aktualen, kot je bil kdaj koli prej.”
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Špela Rozin je bila šestdesetih in deloma sedemdesetih letih prejšnjega stoletja najuspešnejše slovenska filmska igralka na tujem, za mnoge tudi ena najlepših. Snemala je večinoma v Italiji, delala pa tudi na Poljskem, v Avstriji in Združenih državah Amerike. Poleg tega je številne filme posnela tudi v nekdanji Jugoslaviji.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Rodil se je v družini akademske slikarke in akademskega slikarja, kar je, bolj ali manj pričakovano, zaznamovalo njegovo poklicno, umetniško in tudi življenjsko pot. Poleg tega je njegova mama, Dora Plestenjak, že ves čas dobrohotna ocenjevalka Domnove ustvarjalnosti, oba pa se, če je to le mogoče, pomešata med občinstvo vsaj pri najodmevnejših koncertih Domnovega polbrata, Jana Plestenjaka. Sicer pa slikar, kipar in oblikovalec Domen Slana poudarja, da mora vizualna umetnost »ljudem govoriti sama zase, brez dodatkov nekih kritičnih besedil, ki jih nihče ne razume. Tudi z glasbo je podobno. Poslušaš in te pritegne ali pač ne.«
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Direktor zavoda Vozim David Razboršek je prepričan, da je treba sprejeti odgovornost za svoja dejanja, ker potem laže gradiš naprej in uresničuješ svoje želje. In danes so njegove želje in dejavnosti, ki jih opravlja, povezane z večjo prometno varnostjo. Je član sveta Agencije za varnost prometa, ambasador, ki se s svojo ekipo trudi doseči pozitivne spremembe v prometu tudi z akcijami, ki so dobro prepoznane v javnosti: Še vedno vozim, vendar ne hodim, Zavrtimo Slovenijo in Heroji furajo v pižamah. Zanj invalidnost ni ovira, saj je še vedno aktiven športnik – ukvarja se z ročnim kolesarjenjem in plavanjem ter je ustanovitveni član ekipe slovenskih parakolesarjev. O njegovem delu, vizijah in invalidnosti se je z Davidom Razborškom v tokratni oddaji Razkošje v glavi pogovarjala novinarka Petra Medved.
Karl Drago Seme je upokojeni gledališki ustvarjalec, pedagog, družbenopolitični delavec in veteran vojne za Slovenijo. Od leta 1990 do upokojitve leta 2000 je bil zaposlen v Premogovniku Velenje kot poslovodja in vodja izobraževanja strojnih mehanikov. Štiri leta je bil vodja vodičev v Muzeju premogovništva. Bil je tudi jamski reševalec in član predavateljskega aktiva Delavske univerze Velenje. Od 1964 je član Gledališke skupine Velenje in gledališki igralec, recitator, scenarist, režiser ter povezovalec. Njegovo življenje je polno zgodb ljudi vseh starosti, ki jih povezuje ena sama misel: verjeti v dobro. Njegova življenjska vloga pa ga predstavlja z vidika, ki ga najbolje razumejo otroci. Karl Drago Seme je že 54 let Dedek Mraz. V prazničnem decembru ga je v enem izmed redkih trenutkov, ko ne deli nečesa še bolj pomembnega od daril, obiskal Jure K. Čokl.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
O sebi in svojem delu bo govorila mlada, energična in v nujnost bolj pravičnega sveta zavarovana mladinska sindikalna aktivistka Tea Jarc. Je zaprisežena tabornica, trenerka neformalnega izobraževanja, nekdanja vodja Mladinskega sveta Slovenije, danes pa pomemben člen sindikata Mladih Plus. Vse svoje življenje posveča drugim, v minulih nekaj letih pa posebej reševanju problemov in težav mlade generacije, zlasti pa snovanju politike, ki naj bi tej generaciji zagotovila večjo vlogo in samostojnost v družbi, predvsem pa bolj optimistično prihodnost.
Neveljaven email naslov