Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Tudi govorice oz. oralna zgodovina so pomemben vir za zgodovinarja, saj lahko te vsebujejo tudi neke drobce opisov zgodovinskega dogajanja v daljni preteklosti."
Dr. Dušan Kos se je rodil v Ljubljani. Ko je končal gimnazijo, je začel študirati zgodovino na oddelku za zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1986 diplomiral. Študij je nadaljeval na področju pomožnih zgodovinskih ved na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Dunaju in leta 1994 je na filozofski fakulteti v Ljubljani končal doktorski študij iz zgodovine z nalogo Neagrarno gospodarstvo in družba v 14. stoletju v slovenskih deželah. Vse odkar je diplomiral, je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na ZRC SAZU. Od leta 2005 do 2012 kot izredni profesor predaval pomožne zgodovinske vede na fakulteti za humanistične študije v Kopru. V letih 1993–2003 je diplomatiko in paleografijo honorarno predaval tudi na ljubljanski filozofski fakulteti. Raziskuje tudi srednjeveško zgodovino, predvsem zgodovino plemstva. Objavil je vrsto razprav in monografij. Za knjigo Zgodovina morale 2 je letos dobil klio, nagrado za najboljšo knjigo s področja zgodovine v zadnjih dveh letih. Dr. Dušan Kos je gost v oddaji razkošje v glavi.
Iz bogate publicistične dejavnosti dr. Dušana Kosa je težko izbrati najboljšo knjigo, članek, raziskavo, saj gre za zelo natančna, zanimiva dela, ki so plod znanja, poglobljenih analiz, hkrati pa nagovarjajo velik krog bralcev. Med najbolj cenjenimi sta vsekakor knjigi Zgodovina morale, prvi in drugi del. Tudi sami imata zelo zanimivo zgodovino, nam je povedal dr. Dušan Kos.
Dr. Dušan Kos je za spletni mobilni časopis Torek ob petih zapisal:
"Nasilje je bilo pogostejše v večjedrnih družinah, ki so na podeželju prevladovale do 20. stoletja. Tudi to nasilje je bilo posledica izrazitejše patriarhalne družinske strukture in starševskega pritiska na (edinega) naslednika, pa tudi psihopatoloških motenj nekaterih staršev. Kjer so bili starši še živi (zlasti očetje, ki so bili običajno pravni in dejanski nosilci gospodarstev), takih pa na srečo le ni bila večina, so morale mlade žene prenašati fizično in/ali psihično tastovo in taščino nasilje, ki včasih ni bilo daleč od suženjskih razmer. Pogostnost arhetipskega boja proti krvno tuji vsiljivki v hiši, ki bi lahko ogrozila položaj tasta in tašče, pa so poznale vse nacionalne zakladnice ljudskega izročila. Ena najbolj izvirnih slovenskih primer je »žleht kot sto mater«, z nelogičnim nasprotjem »lep kot hudič«.
Dr. Dušan Kos se loteva tudi področja mističnega, nadnaravnega. Temu področju se je približal z resnim zgodovinskim pristopom in orodji in nastala je knjiga Valvazor, kuharica Ana in težave z duhom gospe Gallenberg.
Dr. Dušan Kos ima zelo rad potovanja, pa ne taka, kjer bi obiskoval muzeje in pomembne zgodovinske stavbe ( čeprav tudi te rad obišče) navdušuje ga narava, pohodništvo.
912 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
"Tudi govorice oz. oralna zgodovina so pomemben vir za zgodovinarja, saj lahko te vsebujejo tudi neke drobce opisov zgodovinskega dogajanja v daljni preteklosti."
Dr. Dušan Kos se je rodil v Ljubljani. Ko je končal gimnazijo, je začel študirati zgodovino na oddelku za zgodovino na filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1986 diplomiral. Študij je nadaljeval na področju pomožnih zgodovinskih ved na Inštitutu za avstrijsko zgodovinsko raziskovanje na Dunaju in leta 1994 je na filozofski fakulteti v Ljubljani končal doktorski študij iz zgodovine z nalogo Neagrarno gospodarstvo in družba v 14. stoletju v slovenskih deželah. Vse odkar je diplomiral, je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa na ZRC SAZU. Od leta 2005 do 2012 kot izredni profesor predaval pomožne zgodovinske vede na fakulteti za humanistične študije v Kopru. V letih 1993–2003 je diplomatiko in paleografijo honorarno predaval tudi na ljubljanski filozofski fakulteti. Raziskuje tudi srednjeveško zgodovino, predvsem zgodovino plemstva. Objavil je vrsto razprav in monografij. Za knjigo Zgodovina morale 2 je letos dobil klio, nagrado za najboljšo knjigo s področja zgodovine v zadnjih dveh letih. Dr. Dušan Kos je gost v oddaji razkošje v glavi.
Iz bogate publicistične dejavnosti dr. Dušana Kosa je težko izbrati najboljšo knjigo, članek, raziskavo, saj gre za zelo natančna, zanimiva dela, ki so plod znanja, poglobljenih analiz, hkrati pa nagovarjajo velik krog bralcev. Med najbolj cenjenimi sta vsekakor knjigi Zgodovina morale, prvi in drugi del. Tudi sami imata zelo zanimivo zgodovino, nam je povedal dr. Dušan Kos.
Dr. Dušan Kos je za spletni mobilni časopis Torek ob petih zapisal:
"Nasilje je bilo pogostejše v večjedrnih družinah, ki so na podeželju prevladovale do 20. stoletja. Tudi to nasilje je bilo posledica izrazitejše patriarhalne družinske strukture in starševskega pritiska na (edinega) naslednika, pa tudi psihopatoloških motenj nekaterih staršev. Kjer so bili starši še živi (zlasti očetje, ki so bili običajno pravni in dejanski nosilci gospodarstev), takih pa na srečo le ni bila večina, so morale mlade žene prenašati fizično in/ali psihično tastovo in taščino nasilje, ki včasih ni bilo daleč od suženjskih razmer. Pogostnost arhetipskega boja proti krvno tuji vsiljivki v hiši, ki bi lahko ogrozila položaj tasta in tašče, pa so poznale vse nacionalne zakladnice ljudskega izročila. Ena najbolj izvirnih slovenskih primer je »žleht kot sto mater«, z nelogičnim nasprotjem »lep kot hudič«.
Dr. Dušan Kos se loteva tudi področja mističnega, nadnaravnega. Temu področju se je približal z resnim zgodovinskim pristopom in orodji in nastala je knjiga Valvazor, kuharica Ana in težave z duhom gospe Gallenberg.
Dr. Dušan Kos ima zelo rad potovanja, pa ne taka, kjer bi obiskoval muzeje in pomembne zgodovinske stavbe ( čeprav tudi te rad obišče) navdušuje ga narava, pohodništvo.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Nekdanji maneken, ki mu je izguba vida spremenila življenje, ne pa tudi njega samega; vrhunski paratriatlonec, ki cilja na olimpijske igre; podjetnik, ki na dan poje 2 svoja sladoleda
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Študentje so postali pridni, to pa ni razlog za veselje, pravi socialna psihologinja, ki že 50 let preučuje odnose med posameznikom in družbo.
Nenavaden, iskriv, hiperaktiven, zaljubljen v tehniko, režijo, umetnost in pri svojih skoraj 98 letih poln idej tako, da noge komaj lovijo glavo. Dušan Mauser je bil predvojni tehnik na radiu, kasneje tonski mojster in režiser, ki je pod streho spravil približno 400 radijskih iger. Ni pustil pečata le na Radiu Slovenija, kjer se ga spominjajo generacije sodelavcev, velik dosežek je tudi galerija in graščina Duplje, ki je nastala iz ruševin. Ob pomoči njegovega sina slikarja Matjaža Mauserja je galerija postala središče kulturnega in družabnega življenja v Spodnjih Dupljah. Zato ne čudi, da mu je občina Naklo podelila naziv častnega občana, pa tudi sicer se ponaša z obilico nagrad, ki jih je prejel kot tonski mojster in režiser.
Ko je Matevž Lenarčič 22. aprila leta 2016 pristal na letališču v Portorožu in je bila za njim približno 42 tisoč kilometrov dolga pot z ultralahkim letalom okoli sveta, so mu v tako imenovanih rumenih medijih med drugim dodali oznako avanturist. Toda v Trbovljah rojeni diplomirani biolog, alpinist, fotograf, letalec in publicist je predvsem človek, ki svoje naravovarstveno poslanstvo uresničuje s fotografijo in s pisano besedo ter tudi z zbiranjem znanstveno preverljivih podatkov o globalnem onesnaženju okolja. Matevža Lenarčiča, ki je nekoč dejal, da je lepo imeti hobije, ki so hkrati tudi tvoj poklic, je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.
Ciril Zlobec se je rodil julija 1925 na Ponikvah na Krasu. Gimnazijo je obiskoval pod italijanskim fašizmom, v Gorici in Kopru, od koder so ga navsezadnje izključili, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenskem jeziku. Sedemnajstleten je postal aktivist Osvobodilne fronte, nato je stopil v partizane. Po osvoboditvi je študiral in diplomiral na ljubljanski slavistiki, pozneje pa je delal kot novinar in urednik – med drugim tudi na našem radiu. Dejaven je bil tudi v politiki in bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen za člana osamosvojitvenega predsedstva. Ključen je seveda Zlobčev literarni opus. Ko je leta 1953 skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom izdal znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih, je slovenski literaturi odločilno pomagal otresti se ideoloških in estetskih spon, ki jih je naši književnosti nalagala komunistična oblast. Bralke in bralci so ta obrat stran od politične propagande v polje občutenega ljubezenskega intimizma znali ceniti in Zlobec je hitro postal eden naših najvplivnejših, najbolj branih pesnikov. Navsezadnje je objavil kakih 30 zbirk, tem pa je dodal še več esejističnih knjig in dva romana. Obilo je tudi prevajal, predvsem iz italijanščine, in nas med drugim oskrbel z mojstrskimi prevodi Danteja, Leopardija in Quasimoda. Za svoje književno delo je leta 1982 prejel Prešernovo nagrado; izvoljen je bil tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V spomin na velikana slovenskega dvajsetega stoletja, pesnika, prevajalca, urednika, partizana in politika lahko v tokratnem Razkošju v glavi prisluhnemo Zlobčevemu razmišljanju, ki ga je z nami delil na predvečer svojega devetdesetega rojstnega dne. foto: Aleš Ogrin
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Maja Weiss je slovenska režiserka in scenaristka, ki v svojih filmih razkriva krivice, tragične usode ljudi in zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. Je prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerec – Varuh meje (2002). Podpisala se je pod več kot 40 dokumentarnih in igranih filmov, zanje prejela številne nagrade, pa vseeno živi v negotovosti jutrišnjega dne. Umetnica, ki je na lastni koži čutila ideološki pritisk. Mama, sestra, žena, prijateljica, ženska, ki so jo zaznamovali Metlika, Ljubljana in Berlin. To filmsko režiserko in scenaristko, ki zadnjih 30 let sooblikuje slovensko filmsko krajino, bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ilustratorka in oblikovalka Hana Stupica je predstavnica že tretje generacije ilustratork v družini Stupica. Seveda so vse tri umetnice izoblikovale različne in prepoznavne stile svoje izpovednosti, zanimivo pa je, da tako Hano, kot tudi njeno mamo Marijo Lucijo in babico Marlenko, povezujejo motivi zajčkov, ki se očitno selijo iz roda v rod. Vse tri ilustratorke, kot tudi Hanin dedek Gabrijel, so bili za svojo ustvarjalnost nagrajeni s številnimi priznanji, samo Hana pa se lahko ob tem pohvali, da je bila doslej najmlajša umetnica, ki je prejela prestižno nagrado Hinka Smrekarja.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Neveljaven email naslov