Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Varuhinja zgodnjesrednjeveške zbirke v Narodnem muzeju Slovenije
Življenje je res polno presenečenj, bi lahko ponovili že malce oguljeno frazo, ki jo večkrat slišimo, ko se pogovarjamo o izkušnjah, ki zaznamujejo bivanje posameznikov v času in prostoru. Včasih so te izkušnje zelo pozitivne, drugič spet ne. Dr. Daša Pavlovič, arheologinja, ima takih izkušenj kar nekaj. Želela je preučevati prazgodovino, pa se je usmerila v zgodnji srednji vek. Ko je bila brez službe, je prodajala nakit v zasebni trgovinici. Leta 2014 pa je skupaj s prijateljico zbrala za 15 tovornjakov humanitarne pomoči, namenjene prebivalcem Bosne in Hercegovine, ki jih je takrat prizadela vodna ujma.
V uvodu v svojo doktorsko disertacijo je med drugim zapisala:
»Moji starši so zakon! Hvala za vso podporo, potrpežljivost, mir, vsako vrečko napolitank, tone čokolade, radič Verona in topel dom. Predvsem pa hvala, da niso niti enkrat podvomili vame. Brez njih preprosto ne bi zmogla!«
Nekateri izmed nas imajo to srečo, da so si svoj življenjski poklic izbrali že v zgodnji mladosti, in svoje otroške prepričanosti o tem, kaj bodo delali, ko bodo veliki, niso spremenili vse do konca izobraževanja. Ena izmed teh je dr. Daša Pavlovič, arheologinja, kustodinja za zgodnji srednji vek, zaposlena v arheološkem oddelku v Narodnem muzeju Slovenije. Že ko je bila majhna deklica, ji je bilo jasno, da se bo ukvarjala s preteklostjo. Ta jo je pač zanimala in navduševala. Ko se je morala konec gimnazije odločiti, kakšno naj bi bilo to ukvarjanje s preteklostjo, je nihala med zgodovino, umetnostno zgodovino in arheologijo. Ker ima to lastnost, da z veseljem preučuje pisne in druge dokumentarne vire v arhivih, hkrati pa jo zelo veseli tudi delo na terenu, se je odločila za študij arheologije, ki obe lastnosti združuje.
Dr. Daša Pavlovič je sodelovala tudi pri izkopavanjih v kraju Nova tabla pri Murski Soboti, kjer so našli zanimive najdbe iz časa preseljevanja narodov.
Zgornja fotografija: Ogled dragocenih predmetov, zlate nagrobne maske, v okviru strokovne ekskurzije in sodelovanja Arheološkega muzeja Makedonije in Univerze na Primorskem, Ohrid, Makedonija.
Zgornja fotografija: Študijska izmenjava v okviru doktorskega študija na Filozofski fakulteti v Sarajevu in v Zemaljskem muzeju BiH. Ekskurzija po arheoloških najdiščih Hercegovine, Mostar 2010.
Razstava Zlato kitajskih cesarjev je Narodnemu muzeju Slovenije odprla možnost, da je v Nacionalnem muzeju Kitajske v Pekingu razstavil 27 predmetov. Gre za mednarodno razstavo nacionalnih muzejev ob svilni poti, ki je bila odprta 11. aprila in bo na ogled do 14. julija letos. Pri tem je seveda sodelovala tudi dr. Daša Pavlovič, ki pravi, da to vendarle ne pomeni, da bo namesto v zgodnji srednji vek svojo profesionalno pozornost usmerjala predvsem v azijski prostor. Pri nas je dovolj bogate in zanimive dediščine, ki jo želi preučevati.
Zgornja fotografija: Priprave in postavljanje mednarodne razstave nacionalnih muzejev Sharing a Common Future: Exhibition of Treasures from National Museums along the Silk Road v Pekingu, april 2019.
Zgornja fotografija: Na odprtju mednarodne razstave nacionalnih muzejev Sharing a Common Future: Exhibition of Treasures from National Museums along the Silk Road v Pekingu, april 2019.
V spodnji galeriji fotografij je nekaj utrinkov z razstave v Pekingu, kjer predstavlja Narodni muzej Slovenije izbor dragocenih predmetov naše kulturne dediščine. Vse fotografije so iz arhiva Narodnega muzeja Slovenije.
Dr. Daša Pavlovič svoj prosti čas "posveča" obnovi stare kamnite hiše v Istri, ki jo obnavlja v originalnem istrskem stilu, seveda ob upoštevanju zahtev koservatorske stroke.
908 epizod
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Varuhinja zgodnjesrednjeveške zbirke v Narodnem muzeju Slovenije
Življenje je res polno presenečenj, bi lahko ponovili že malce oguljeno frazo, ki jo večkrat slišimo, ko se pogovarjamo o izkušnjah, ki zaznamujejo bivanje posameznikov v času in prostoru. Včasih so te izkušnje zelo pozitivne, drugič spet ne. Dr. Daša Pavlovič, arheologinja, ima takih izkušenj kar nekaj. Želela je preučevati prazgodovino, pa se je usmerila v zgodnji srednji vek. Ko je bila brez službe, je prodajala nakit v zasebni trgovinici. Leta 2014 pa je skupaj s prijateljico zbrala za 15 tovornjakov humanitarne pomoči, namenjene prebivalcem Bosne in Hercegovine, ki jih je takrat prizadela vodna ujma.
V uvodu v svojo doktorsko disertacijo je med drugim zapisala:
»Moji starši so zakon! Hvala za vso podporo, potrpežljivost, mir, vsako vrečko napolitank, tone čokolade, radič Verona in topel dom. Predvsem pa hvala, da niso niti enkrat podvomili vame. Brez njih preprosto ne bi zmogla!«
Nekateri izmed nas imajo to srečo, da so si svoj življenjski poklic izbrali že v zgodnji mladosti, in svoje otroške prepričanosti o tem, kaj bodo delali, ko bodo veliki, niso spremenili vse do konca izobraževanja. Ena izmed teh je dr. Daša Pavlovič, arheologinja, kustodinja za zgodnji srednji vek, zaposlena v arheološkem oddelku v Narodnem muzeju Slovenije. Že ko je bila majhna deklica, ji je bilo jasno, da se bo ukvarjala s preteklostjo. Ta jo je pač zanimala in navduševala. Ko se je morala konec gimnazije odločiti, kakšno naj bi bilo to ukvarjanje s preteklostjo, je nihala med zgodovino, umetnostno zgodovino in arheologijo. Ker ima to lastnost, da z veseljem preučuje pisne in druge dokumentarne vire v arhivih, hkrati pa jo zelo veseli tudi delo na terenu, se je odločila za študij arheologije, ki obe lastnosti združuje.
Dr. Daša Pavlovič je sodelovala tudi pri izkopavanjih v kraju Nova tabla pri Murski Soboti, kjer so našli zanimive najdbe iz časa preseljevanja narodov.
Zgornja fotografija: Ogled dragocenih predmetov, zlate nagrobne maske, v okviru strokovne ekskurzije in sodelovanja Arheološkega muzeja Makedonije in Univerze na Primorskem, Ohrid, Makedonija.
Zgornja fotografija: Študijska izmenjava v okviru doktorskega študija na Filozofski fakulteti v Sarajevu in v Zemaljskem muzeju BiH. Ekskurzija po arheoloških najdiščih Hercegovine, Mostar 2010.
Razstava Zlato kitajskih cesarjev je Narodnemu muzeju Slovenije odprla možnost, da je v Nacionalnem muzeju Kitajske v Pekingu razstavil 27 predmetov. Gre za mednarodno razstavo nacionalnih muzejev ob svilni poti, ki je bila odprta 11. aprila in bo na ogled do 14. julija letos. Pri tem je seveda sodelovala tudi dr. Daša Pavlovič, ki pravi, da to vendarle ne pomeni, da bo namesto v zgodnji srednji vek svojo profesionalno pozornost usmerjala predvsem v azijski prostor. Pri nas je dovolj bogate in zanimive dediščine, ki jo želi preučevati.
Zgornja fotografija: Priprave in postavljanje mednarodne razstave nacionalnih muzejev Sharing a Common Future: Exhibition of Treasures from National Museums along the Silk Road v Pekingu, april 2019.
Zgornja fotografija: Na odprtju mednarodne razstave nacionalnih muzejev Sharing a Common Future: Exhibition of Treasures from National Museums along the Silk Road v Pekingu, april 2019.
V spodnji galeriji fotografij je nekaj utrinkov z razstave v Pekingu, kjer predstavlja Narodni muzej Slovenije izbor dragocenih predmetov naše kulturne dediščine. Vse fotografije so iz arhiva Narodnega muzeja Slovenije.
Dr. Daša Pavlovič svoj prosti čas "posveča" obnovi stare kamnite hiše v Istri, ki jo obnavlja v originalnem istrskem stilu, seveda ob upoštevanju zahtev koservatorske stroke.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Študentje so postali pridni, to pa ni razlog za veselje, pravi socialna psihologinja, ki že 50 let preučuje odnose med posameznikom in družbo.
Nenavaden, iskriv, hiperaktiven, zaljubljen v tehniko, režijo, umetnost in pri svojih skoraj 98 letih poln idej tako, da noge komaj lovijo glavo. Dušan Mauser je bil predvojni tehnik na radiu, kasneje tonski mojster in režiser, ki je pod streho spravil približno 400 radijskih iger. Ni pustil pečata le na Radiu Slovenija, kjer se ga spominjajo generacije sodelavcev, velik dosežek je tudi galerija in graščina Duplje, ki je nastala iz ruševin. Ob pomoči njegovega sina slikarja Matjaža Mauserja je galerija postala središče kulturnega in družabnega življenja v Spodnjih Dupljah. Zato ne čudi, da mu je občina Naklo podelila naziv častnega občana, pa tudi sicer se ponaša z obilico nagrad, ki jih je prejel kot tonski mojster in režiser.
Ko je Matevž Lenarčič 22. aprila leta 2016 pristal na letališču v Portorožu in je bila za njim približno 42 tisoč kilometrov dolga pot z ultralahkim letalom okoli sveta, so mu v tako imenovanih rumenih medijih med drugim dodali oznako avanturist. Toda v Trbovljah rojeni diplomirani biolog, alpinist, fotograf, letalec in publicist je predvsem človek, ki svoje naravovarstveno poslanstvo uresničuje s fotografijo in s pisano besedo ter tudi z zbiranjem znanstveno preverljivih podatkov o globalnem onesnaženju okolja. Matevža Lenarčiča, ki je nekoč dejal, da je lepo imeti hobije, ki so hkrati tudi tvoj poklic, je v oddajo Razkošje v glavi povabil Dušan Berne.
Ciril Zlobec se je rodil julija 1925 na Ponikvah na Krasu. Gimnazijo je obiskoval pod italijanskim fašizmom, v Gorici in Kopru, od koder so ga navsezadnje izključili, ker so odkrili, da piše pesmi v slovenskem jeziku. Sedemnajstleten je postal aktivist Osvobodilne fronte, nato je stopil v partizane. Po osvoboditvi je študiral in diplomiral na ljubljanski slavistiki, pozneje pa je delal kot novinar in urednik – med drugim tudi na našem radiu. Dejaven je bil tudi v politiki in bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen za člana osamosvojitvenega predsedstva. Ključen je seveda Zlobčev literarni opus. Ko je leta 1953 skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom izdal znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih, je slovenski literaturi odločilno pomagal otresti se ideoloških in estetskih spon, ki jih je naši književnosti nalagala komunistična oblast. Bralke in bralci so ta obrat stran od politične propagande v polje občutenega ljubezenskega intimizma znali ceniti in Zlobec je hitro postal eden naših najvplivnejših, najbolj branih pesnikov. Navsezadnje je objavil kakih 30 zbirk, tem pa je dodal še več esejističnih knjig in dva romana. Obilo je tudi prevajal, predvsem iz italijanščine, in nas med drugim oskrbel z mojstrskimi prevodi Danteja, Leopardija in Quasimoda. Za svoje književno delo je leta 1982 prejel Prešernovo nagrado; izvoljen je bil tudi za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V spomin na velikana slovenskega dvajsetega stoletja, pesnika, prevajalca, urednika, partizana in politika lahko v tokratnem Razkošju v glavi prisluhnemo Zlobčevemu razmišljanju, ki ga je z nami delil na predvečer svojega devetdesetega rojstnega dne. foto: Aleš Ogrin
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Maja Weiss je slovenska režiserka in scenaristka, ki v svojih filmih razkriva krivice, tragične usode ljudi in zgodbe, ki jih ne smemo pozabiti. Je prva ženska, ki je v Sloveniji posnela igrani celovečerec – Varuh meje (2002). Podpisala se je pod več kot 40 dokumentarnih in igranih filmov, zanje prejela številne nagrade, pa vseeno živi v negotovosti jutrišnjega dne. Umetnica, ki je na lastni koži čutila ideološki pritisk. Mama, sestra, žena, prijateljica, ženska, ki so jo zaznamovali Metlika, Ljubljana in Berlin. To filmsko režiserko in scenaristko, ki zadnjih 30 let sooblikuje slovensko filmsko krajino, bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ilustratorka in oblikovalka Hana Stupica je predstavnica že tretje generacije ilustratork v družini Stupica. Seveda so vse tri umetnice izoblikovale različne in prepoznavne stile svoje izpovednosti, zanimivo pa je, da tako Hano, kot tudi njeno mamo Marijo Lucijo in babico Marlenko, povezujejo motivi zajčkov, ki se očitno selijo iz roda v rod. Vse tri ilustratorke, kot tudi Hanin dedek Gabrijel, so bili za svojo ustvarjalnost nagrajeni s številnimi priznanji, samo Hana pa se lahko ob tem pohvali, da je bila doslej najmlajša umetnica, ki je prejela prestižno nagrado Hinka Smrekarja.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Ena najbolj priznanih slovenskih režiserk animiranega filma, tako doma kot v tujini, je Špela Čadež. Pod svoje prve kratke animirane filme se je podpisala v Nemčiji, kjer je po končani Akademiji za likovno umetnost nadaljevala študij na Akademiji medijskih umetnosti v Kölnu. Že njen prvi, Zasukanec, je pobral veliko nagrad, nič drugače ni bilo z drugimi njenimi odmevnimi filmi: Ljubezen je bolezen, Boles in Nočna ptica. Kljub njeni prepoznavnosti in uveljavljenosti ter položaju animiranih filmov v svetu se še vedno se zgodi, da jo ljudje vprašajo, ali ni animacija le za otroke in kdo sploh gleda animirane filme za odrasle. Prav zaradi tega meni, da je animirani film za odrasle najtrša filmska niša.
Prof. dr. Božidar Jezernik je priznani etnolog in antropolog. Že dobrih trideset let predava na Filozofski fakulteti. Zanimivo je, da se je najprej posvetil pravu, šele kasneje pa sta ga povsem prevzeli etnologija in antropologija. Doktoriral je na Univerzi v Ljubljani, na podoktorskem študiju pa se je izpopolnjeval v Londonu. Napisal je več kot dvajset knjig in številne strokovne članke, ki so zadevali življenje v ekstremnih razmerah v taboriščih, tudi naših, posebej pa se je lotil problematike Balkana. O delu, življenju in odnosu do etnologije govori v oddaji Razkošje v glavi.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Portretna predstavitev zanimivega človeka, ki morda nikoli ni bil v svetlobi medijskih luči, ali pa je tudi bil, pa je ta svetloba zakrila druge, nič manj pomembne dele njegovega življenja. Oddaja je portret človeka z bogatimi življenjskimi izkušnjami in dolgo poklicno potjo, ljudi z zanimivim konjičkom, drugačnim pogledom na življenje - ali z drugačnim življenjem nasploh.
Neveljaven email naslov