Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kljub velikemu povpraševanju je na policah naših trgovin le za vzorec ekološko pridelane hrane slovenskega porekla. Zakaj?
Število ekoloških kmetov ne narašča, strokovne službe nimajo dovolj znanja ali pa so slabo dostopne, država je prepričana, da je pomoči dovolj in da kmetov v to ne more prisiliti, kmet iz obrobja Ljubljane pa dokazuje, da ena družina brez težav pridela ekološko neoporečno hrano za več kot 300 ljudi. »Ob naših začetkih smo tavali v temi, saj nam strokovne službe niso znale pomagati. Tudi 15 let pozneje se ni skoraj nič spremenilo,« pravi Peter Studen, ekološki kmet z obrobja Ljubljane.
Ciljev ne bomo dosegli
Petina slovenske obdelovalne zemlje bi čez dobra tri leta že morala biti obdelana po ekoloških standardih, tako naj bi kmetovalo 15 odstotkov vseh kmetov, ekološko pridelane bi morala biti desetina vse hrane … Taki so bili še pred šestimi leti cilji snovalcev kmetijske politike, zapisani tudi v poseben Akcijski načrt.
Tri leta pred iztekom tega roka je jasno, da ciljev nikakor ne bomo dosegli, kmetov je le 2,4 odstotka, obdelovalnih površin nekaj več kot 6 odstotkov, novih kandidatov pa manj kot pred leti. In ker ob tem povpraševanje po ekoloških živilih vseskozi narašča, je razmerje med domačo pridelavo in poreklom ekoloških živil na policah obupno, je ostra dr. Martina Bavec, pionirka ekološke agronomije pri nas.
In kaj je narobe?
Na kmetijskem ministrstvu so prepričani, da so bili načrti morda res preveč ambiciozni, a da je bilo finančnih in drugačnih spodbud dovolj, praksa kmetov pa kaže, da se zatika že pri detajlih, na katere neuspešno opozarjajo že leta.
Da je vendarle mogoče in da se splača ekološko kmetovati na večjih površinah, pa dokazujejo tudi lastniki kmetije Studen na obrobju Ljubljane, ki brez najete pomoči sami obdelujejo 20 hektarov zemlje. Na njej med drugim pridelajo 55 vrst zelenjave, ki bi zadostovala za prehrano vsaj 300 ljudi, seveda na povsem ekološki način.
Kljub velikemu povpraševanju je na policah naših trgovin le za vzorec ekološko pridelane hrane slovenskega porekla. Zakaj?
Število ekoloških kmetov ne narašča, strokovne službe nimajo dovolj znanja ali pa so slabo dostopne, država je prepričana, da je pomoči dovolj in da kmetov v to ne more prisiliti, kmet iz obrobja Ljubljane pa dokazuje, da ena družina brez težav pridela ekološko neoporečno hrano za več kot 300 ljudi. »Ob naših začetkih smo tavali v temi, saj nam strokovne službe niso znale pomagati. Tudi 15 let pozneje se ni skoraj nič spremenilo,« pravi Peter Studen, ekološki kmet z obrobja Ljubljane.
Ciljev ne bomo dosegli
Petina slovenske obdelovalne zemlje bi čez dobra tri leta že morala biti obdelana po ekoloških standardih, tako naj bi kmetovalo 15 odstotkov vseh kmetov, ekološko pridelane bi morala biti desetina vse hrane … Taki so bili še pred šestimi leti cilji snovalcev kmetijske politike, zapisani tudi v poseben Akcijski načrt.
Tri leta pred iztekom tega roka je jasno, da ciljev nikakor ne bomo dosegli, kmetov je le 2,4 odstotka, obdelovalnih površin nekaj več kot 6 odstotkov, novih kandidatov pa manj kot pred leti. In ker ob tem povpraševanje po ekoloških živilih vseskozi narašča, je razmerje med domačo pridelavo in poreklom ekoloških živil na policah obupno, je ostra dr. Martina Bavec, pionirka ekološke agronomije pri nas.
In kaj je narobe?
Na kmetijskem ministrstvu so prepričani, da so bili načrti morda res preveč ambiciozni, a da je bilo finančnih in drugačnih spodbud dovolj, praksa kmetov pa kaže, da se zatika že pri detajlih, na katere neuspešno opozarjajo že leta.
Da je vendarle mogoče in da se splača ekološko kmetovati na večjih površinah, pa dokazujejo tudi lastniki kmetije Studen na obrobju Ljubljane, ki brez najete pomoči sami obdelujejo 20 hektarov zemlje. Na njej med drugim pridelajo 55 vrst zelenjave, ki bi zadostovala za prehrano vsaj 300 ljudi, seveda na povsem ekološki način.
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov