Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
2. oktobra so se protestniki proti ustanovam kapitalizma izpred borze za nekaj ur preselili pred Psihiatrično kliniko Ljubljana. Pri tem so bili zelo kritični, saj so glas prepustili ljudem z negativnimi izkušnjami s hospitalizacijo na zaprtih oddelkih.
Cel dan privezana s pasovi
Jasna je bila hospitalizirana dan pred protesti, njena izkušnja s sprejemom pa je bila zelo boleča. Opisala je, kako je bila od jutra do večera privezana na posteljo, dali pa so ji tudi zdravila, ki jih ne želi jemati.
Na elektrošok v Zagreb
Generalni direktor Psihiatrične klinike prof. dr. Bojan Zalar pravi, da preveč nemirne pacijente vežejo tudi na kirurških oddelkih, ker je takšna doktrina. Pacienta izpustijo, ko se umiri. Če se ne umiri dalj časa, je treba iskati druge rešitve, na primer elektrošok. V Sloveniji ga nimamo, zato so nekaj pacientov s privolitvijo poslali na elektrošok v Zagreb.
Mesece in leta zaprt na oddelku s privezanimi rokami
Na varovanem oddelku Psihiatrične klinike v Ljubljani imajo bolnika, ki je že več kot 12 let zaprt na varovanem oddelku zaradi agresije. Njegova zastopnica je od februarja letos Stanislava Radojičič in ves ta čas je imel, razen med spanjem, ohlapno privezane roke na hrbtu. Psihiatri so ji na poizvedovanja o vzrokih za to odgovorili, da naj se zanima za tisto, za kar je zadolžena.
Terapevtski zlom
Doc. dr. Vesna Švab konkretnega primera ne želi komentirati, pravi pa, da je vsakršno dolgotrajno oviranje predmet strokovnega nadzora in da je najprej treba uporabiti vse mogoče alternative. Omejevanje v gibanju je namreč nekaj najhujšega.
“Pomeni, da terapevtsko nismo bili uspešni. Razlogi so lahko različni, ampak dejansko pomeni terapevtski zlom.”
V Psihiatrični kliniki Ljubljana ljudem na zaprtem oddelku ne dovoljijo uporabe mobitela
Vesna Švab pravi, da je zakon jasen. Pacienti imajo pravico do uporabe telefona, na zaprtih oddelkih le v nekaterih primerih za določen čas.
“Te pravice ni mogoče oporekati.”
Zastopniki za duševno zdravje skoraj po letu dni dela še vedno nerazumljeni
Stanislava Radojičič pravi, da psihiatri zastopnike, ki jih je uvedal zakon o duševnem zdravju, še vedno čutijo kot nadzor, oviro pri delu.
“Mi bi njihovo komunikacijo samo izboljšali.”
Opazne so razlike med psihiatričnimi bolnišnicami.
Začaran krog zasvojenosti s psihofarmaki
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarjajo, da čezmerno predpisovanje nekaterih psihofarmakov vodi v razvoj tolerance in zasvojenosti. Poraba narašča s starostjo in je večja pri ženskah. Dnevni odmerki antidepresivov so se od leta 20o1 do leta 2010 povečali za več kot dvakrat. Povečali so se tudi dnevni odmerki hipnotikov in sedativov, čeprav bi bilo potrebno zamanjševanje, predvsem zaradi preprečevanja odvistnosti in neželenih uničkov. Kognitivne motnje, padci in zlomi se kažejo predvsem v starosti, še pravijo na ZZZS.
Država odgovorna, da se ne zmanjšuje število institucionalnih postelj
Vesna Švab pravi, da ta hip ni videti, da bi bilo mogoče bistveno zmanjšati število institucionalnih postelj, ker nimamo alternativnih skupnostih služb. Težiti bi morali k rešitvam, da bi ljudi obravnavali blizu doma.
“Politika se odloča. Pričakujem, da bo v kratkem sprejela pomembne ukrepe, da se bo vsaj del premaknil v skupnost.”
2. oktobra so se protestniki proti ustanovam kapitalizma izpred borze za nekaj ur preselili pred Psihiatrično kliniko Ljubljana. Pri tem so bili zelo kritični, saj so glas prepustili ljudem z negativnimi izkušnjami s hospitalizacijo na zaprtih oddelkih.
Cel dan privezana s pasovi
Jasna je bila hospitalizirana dan pred protesti, njena izkušnja s sprejemom pa je bila zelo boleča. Opisala je, kako je bila od jutra do večera privezana na posteljo, dali pa so ji tudi zdravila, ki jih ne želi jemati.
Na elektrošok v Zagreb
Generalni direktor Psihiatrične klinike prof. dr. Bojan Zalar pravi, da preveč nemirne pacijente vežejo tudi na kirurških oddelkih, ker je takšna doktrina. Pacienta izpustijo, ko se umiri. Če se ne umiri dalj časa, je treba iskati druge rešitve, na primer elektrošok. V Sloveniji ga nimamo, zato so nekaj pacientov s privolitvijo poslali na elektrošok v Zagreb.
Mesece in leta zaprt na oddelku s privezanimi rokami
Na varovanem oddelku Psihiatrične klinike v Ljubljani imajo bolnika, ki je že več kot 12 let zaprt na varovanem oddelku zaradi agresije. Njegova zastopnica je od februarja letos Stanislava Radojičič in ves ta čas je imel, razen med spanjem, ohlapno privezane roke na hrbtu. Psihiatri so ji na poizvedovanja o vzrokih za to odgovorili, da naj se zanima za tisto, za kar je zadolžena.
Terapevtski zlom
Doc. dr. Vesna Švab konkretnega primera ne želi komentirati, pravi pa, da je vsakršno dolgotrajno oviranje predmet strokovnega nadzora in da je najprej treba uporabiti vse mogoče alternative. Omejevanje v gibanju je namreč nekaj najhujšega.
“Pomeni, da terapevtsko nismo bili uspešni. Razlogi so lahko različni, ampak dejansko pomeni terapevtski zlom.”
V Psihiatrični kliniki Ljubljana ljudem na zaprtem oddelku ne dovoljijo uporabe mobitela
Vesna Švab pravi, da je zakon jasen. Pacienti imajo pravico do uporabe telefona, na zaprtih oddelkih le v nekaterih primerih za določen čas.
“Te pravice ni mogoče oporekati.”
Zastopniki za duševno zdravje skoraj po letu dni dela še vedno nerazumljeni
Stanislava Radojičič pravi, da psihiatri zastopnike, ki jih je uvedal zakon o duševnem zdravju, še vedno čutijo kot nadzor, oviro pri delu.
“Mi bi njihovo komunikacijo samo izboljšali.”
Opazne so razlike med psihiatričnimi bolnišnicami.
Začaran krog zasvojenosti s psihofarmaki
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarjajo, da čezmerno predpisovanje nekaterih psihofarmakov vodi v razvoj tolerance in zasvojenosti. Poraba narašča s starostjo in je večja pri ženskah. Dnevni odmerki antidepresivov so se od leta 20o1 do leta 2010 povečali za več kot dvakrat. Povečali so se tudi dnevni odmerki hipnotikov in sedativov, čeprav bi bilo potrebno zamanjševanje, predvsem zaradi preprečevanja odvistnosti in neželenih uničkov. Kognitivne motnje, padci in zlomi se kažejo predvsem v starosti, še pravijo na ZZZS.
Država odgovorna, da se ne zmanjšuje število institucionalnih postelj
Vesna Švab pravi, da ta hip ni videti, da bi bilo mogoče bistveno zmanjšati število institucionalnih postelj, ker nimamo alternativnih skupnostih služb. Težiti bi morali k rešitvam, da bi ljudi obravnavali blizu doma.
“Politika se odloča. Pričakujem, da bo v kratkem sprejela pomembne ukrepe, da se bo vsaj del premaknil v skupnost.”
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov