2. oktobra so se protestniki proti ustanovam kapitalizma izpred borze za nekaj ur preselili pred Psihiatrično kliniko Ljubljana. Pri tem so bili zelo kritični, saj so glas prepustili ljudem z negativnimi izkušnjami s hospitalizacijo na zaprtih oddelkih.

Cel dan privezana s pasovi

Jasna je bila hospitalizirana dan pred protesti, njena izkušnja s sprejemom pa je bila zelo boleča. Opisala je, kako je bila od jutra do večera privezana na posteljo, dali pa so ji tudi zdravila, ki jih ne želi jemati.

Na elektrošok v Zagreb

Generalni direktor Psihiatrične klinike prof. dr. Bojan Zalar pravi, da preveč nemirne pacijente vežejo tudi na kirurških oddelkih, ker je takšna doktrina. Pacienta izpustijo, ko se umiri. Če se ne umiri dalj časa, je treba iskati druge rešitve, na primer elektrošok. V Sloveniji ga nimamo, zato so nekaj pacientov s privolitvijo poslali na elektrošok v Zagreb.

Mesece in leta zaprt na oddelku s privezanimi rokami

Na varovanem oddelku Psihiatrične klinike v Ljubljani imajo bolnika, ki je že več kot 12 let zaprt na varovanem oddelku zaradi agresije. Njegova zastopnica je od februarja letos Stanislava Radojičič in ves ta čas je imel, razen med spanjem, ohlapno privezane roke na hrbtu. Psihiatri so ji na poizvedovanja o vzrokih za to odgovorili, da naj se zanima za tisto, za kar je zadolžena.

Terapevtski zlom

Doc. dr. Vesna Švab konkretnega primera ne želi komentirati, pravi pa, da je vsakršno dolgotrajno oviranje predmet strokovnega nadzora in da je najprej treba uporabiti vse mogoče alternative. Omejevanje v gibanju je namreč nekaj najhujšega.

“Pomeni, da terapevtsko nismo bili uspešni. Razlogi so lahko različni, ampak dejansko pomeni terapevtski zlom.”

V Psihiatrični kliniki Ljubljana ljudem na zaprtem oddelku ne dovoljijo uporabe mobitela

Vesna Švab pravi, da je zakon jasen. Pacienti imajo pravico do uporabe telefona, na zaprtih oddelkih le v nekaterih primerih za določen čas.

“Te pravice ni mogoče oporekati.”

Zastopniki za duševno zdravje skoraj po letu dni dela še vedno nerazumljeni

Stanislava Radojičič pravi, da psihiatri zastopnike, ki jih je uvedal zakon o duševnem zdravju, še vedno čutijo kot nadzor, oviro pri delu.

“Mi bi njihovo komunikacijo samo izboljšali.”

Opazne so razlike med psihiatričnimi bolnišnicami.

Začaran krog zasvojenosti s psihofarmaki

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozarjajo, da čezmerno predpisovanje nekaterih psihofarmakov vodi v razvoj tolerance in zasvojenosti. Poraba narašča s starostjo in je večja pri ženskah. Dnevni odmerki antidepresivov so se od leta 20o1 do leta 2010 povečali za več kot dvakrat. Povečali so se tudi dnevni odmerki hipnotikov in sedativov, čeprav bi bilo potrebno zamanjševanje, predvsem zaradi preprečevanja odvistnosti in neželenih uničkov. Kognitivne motnje, padci in zlomi se kažejo predvsem v starosti, še pravijo na ZZZS.

Država odgovorna, da se ne zmanjšuje število institucionalnih postelj

Vesna Švab pravi, da ta hip ni videti, da bi bilo mogoče bistveno zmanjšati število institucionalnih postelj, ker nimamo alternativnih skupnostih služb. Težiti bi morali k rešitvam, da bi ljudi obravnavali blizu doma.

“Politika se odloča. Pričakujem, da bo v kratkem sprejela pomembne ukrepe, da se bo vsaj del premaknil v skupnost.”