Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Se človeška vrsta zaradi načina življenja spreminja?

12.11.2011


Foto: Joe Shlabotnik, Flickr

Štirinajstletnik je bil pred 80 leti nekaj več kot 20 centimetrov nižji in celo za bistveno več kot 20 kilogramov lažji,” pravi prof. dr. Janko Strel, vodja oddelka za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja na Fakulteti za šport. Testiranja v šolah za telesno-vzgojni karton, ki smo jih pred časom že hoteli ukiniti, so praktično edini vir podatkov o spremembah, ki se nam dogajajo.

In če se je rast v zadnjih dveh desetletjih umirila, se zelo spreminja naša telesna teža, pravi dr. Strel: “Tu iz leta v leto beležimo rekorde. Prekomerna telesna teža in debelost zelo naraščata. V zadnjih letih se je telesna teža pri mladostnikih povečala za 15 odstotkov.

Dr. Strel iz rezultatov testiranj opaža tudi, da so se naše gibalne zmožnosti zelo poslabšale, strokovnjake zlasti skrbi velik upad naše vzdržljivosti, pešanje krvožilnega in dihalnega sistema. Velik del prebivalstva ima tudi že bistveno premajhen delež mišičevja, to pa po besedah dr. Strela slabi naš imunski sistem, povzroča pa tudi čedalje večje hrbtenične težave.

Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da se morda spremembe v samem zdravju ne poznajo takoj: “Ni vedno vse samo v zdravju, stvari so tudi v kakovosti življenja, ki z naraščajočo težo drastično upada. Slabše se počutite, vaša samopodoba je nižja, ne morete početi stvari, ki so vam v veselje, težje dobite službo. Naša telesa so še vedno zgrajena tako, kot pred stoletji – za vsaj 8 ur gibanja na dan.”

Sodobni način življenja pa poleg zelo očitnih sprememb povzročajo tudi manj vidne, a še bolj usodne posledice, pravi svobodni raziskovalec Anton Komat. Razlog je intenzivna kemizacija našega okolja.

Prvi element so poškodbe človeškega genoma, ki se kopičijo v prostoru in času in iz biologije vemo, da v tretji generaciji pride do ekspresije teh poškodb. Druga stvar pa je fiziologija človeka. Vodilni svetovni fiziologi trdijo, da bi danes težko napisali učbenik normalne fiziologije človeka, kajti praktično ni več človeka, ki bi ostal brez toksinov v telesu.

Tistim, ki še vedno dvomijo, Komat daje konkreten primer: “Danes je povprečje v zahodni Evropi in tudi v Sloveniji, da ima že 60 do 65 odstotkov parov težave z zaploditvijo prvega otroka, moška sperma je slabša za 40 do 50 odstotkov. Pred časom smo imeli referendum o oploditvi žensk z biomedicinsko pomočjo. Z današnjimi trendi bo v bližnji prihodnosti to edini način, da bomo sploh nadaljevali vrsto.


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Se človeška vrsta zaradi načina življenja spreminja?

12.11.2011


Foto: Joe Shlabotnik, Flickr

Štirinajstletnik je bil pred 80 leti nekaj več kot 20 centimetrov nižji in celo za bistveno več kot 20 kilogramov lažji,” pravi prof. dr. Janko Strel, vodja oddelka za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja na Fakulteti za šport. Testiranja v šolah za telesno-vzgojni karton, ki smo jih pred časom že hoteli ukiniti, so praktično edini vir podatkov o spremembah, ki se nam dogajajo.

In če se je rast v zadnjih dveh desetletjih umirila, se zelo spreminja naša telesna teža, pravi dr. Strel: “Tu iz leta v leto beležimo rekorde. Prekomerna telesna teža in debelost zelo naraščata. V zadnjih letih se je telesna teža pri mladostnikih povečala za 15 odstotkov.

Dr. Strel iz rezultatov testiranj opaža tudi, da so se naše gibalne zmožnosti zelo poslabšale, strokovnjake zlasti skrbi velik upad naše vzdržljivosti, pešanje krvožilnega in dihalnega sistema. Velik del prebivalstva ima tudi že bistveno premajhen delež mišičevja, to pa po besedah dr. Strela slabi naš imunski sistem, povzroča pa tudi čedalje večje hrbtenične težave.

Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja pravi, da se morda spremembe v samem zdravju ne poznajo takoj: “Ni vedno vse samo v zdravju, stvari so tudi v kakovosti življenja, ki z naraščajočo težo drastično upada. Slabše se počutite, vaša samopodoba je nižja, ne morete početi stvari, ki so vam v veselje, težje dobite službo. Naša telesa so še vedno zgrajena tako, kot pred stoletji – za vsaj 8 ur gibanja na dan.”

Sodobni način življenja pa poleg zelo očitnih sprememb povzročajo tudi manj vidne, a še bolj usodne posledice, pravi svobodni raziskovalec Anton Komat. Razlog je intenzivna kemizacija našega okolja.

Prvi element so poškodbe človeškega genoma, ki se kopičijo v prostoru in času in iz biologije vemo, da v tretji generaciji pride do ekspresije teh poškodb. Druga stvar pa je fiziologija človeka. Vodilni svetovni fiziologi trdijo, da bi danes težko napisali učbenik normalne fiziologije človeka, kajti praktično ni več človeka, ki bi ostal brez toksinov v telesu.

Tistim, ki še vedno dvomijo, Komat daje konkreten primer: “Danes je povprečje v zahodni Evropi in tudi v Sloveniji, da ima že 60 do 65 odstotkov parov težave z zaploditvijo prvega otroka, moška sperma je slabša za 40 do 50 odstotkov. Pred časom smo imeli referendum o oploditvi žensk z biomedicinsko pomočjo. Z današnjimi trendi bo v bližnji prihodnosti to edini način, da bomo sploh nadaljevali vrsto.


26.06.2010

Tabori in kdo so ljudje, ki bodo med počitnicami pazili naše otroke in kako so za tako delo usposobljeni

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


19.06.2010

S kolesom po mestu

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


12.06.2010

Ali morajo mladi v Sloveniji plačevati previsoke cene vstopnic?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


05.06.2010

Zgodovinska mestna jedra so identitetne točke modernih mest, zato moramo ustaviti njihovo propadanje. . .

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


29.05.2010

Rejništvo - O novih pristopih k urejanju rejništva

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


10.04.2010

Video nadzorne kamere

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


03.04.2010

Zgodba o meji je tudi zgodba o šolskem prijateljstvu med slovenskimi in italijanskimi otroci.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


27.03.2010

Pojav zvočne knjige - Koliko jih Slovenci sploh imamo, kje jih lahko dobimo, komu so namenjene in kako je z njimi v tujini.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.03.2010

Obrt - uredba o določitvi obrtnih dejavnosti

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


27.02.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


27.02.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


20.02.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.02.2010

Mobilniki in sms-si

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


16.01.2010

ADIJO, POKLICNI GASILCI - So prostovoljni gasilci sposobni oziroma usposobljeni nadomestiti poklicne gasilce?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


Stran 20 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov