“Ko sem jo poklicala po telefonu je bilo zelo zelo težko priti do nje. Sprva mi ni bilo jasno, kaj se dogaja, potem pa sem ugotovila, da so to njene serije, v katere se čisto zatopi in je bila za nas v tem času nedosegljiva. Drugačna kot prej je bila tudi njena hrana, ona namreč zelo dobro kuha, potem pa je bilo kar naenkrat vse zažgano in prismojeno,” se spominja Nada, katere mama Jožica je goreča navdušenka nad telenovelami. Jožica celo zase priznava, da je z njimi zasvojena.

Jožica  gleda turške, mehiške, španske, pa tudi hrvaške telenovele. Zvesta jim je že vse od začetka njihovega predvajanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. 75-letnica pravi, da ima raje tiste bolj ljubezenske. Če je v njih preveč nasilja, televizijski sprejemnik raje ugasne. A njena mala popoldanska razvada je, čisto resno, počasi začela vplivati na družinske odnose.
Čeprav jo njena hči Nada pri gledanju telenovel ne obsoja, saj meni, da se tako njena mama “izgubi v svojem svetu, daleč stran od realnosti,” je drugače z Jožičinim soprogom, ki pravi, da so jo telenovele “zmešale”.

Korenine telenovel segajo vse v leto 1950

Telenovele izvirajo iz Latinske Amerike. Prvo, Sua vida me pretence ali Tvoje življenje pripada meni, so v Braziliji posneli že davnega leta 1950. Nanizanko posneto v črno-beli tehniki so prikazovali dvakrat na teden, s prvim televizičnim poljubom pa so takrat v Braziliji orali ledino. A šele konec sedemdesetih let je bila v Mehiki posneta telenovela Tudi bogati jočejo tista, ki je svoja vrata odprla širnemu svetu, med drugim so jo izvozili tudi v Rusijo, na Kitajsko in v ZDA.

Gledanje telenovel lahko vodi v odvisnost

Poleg tega, da je za telenovelo značilen kontrast med dobrim in zlem, med ruralnim in mestnim, ko se recimo revna deklica iz podeželja zaljubi v bogatega mestnega moškega, telenovele prav tako nimajo nadaljevanj. Konec torej pomeni konec oziroma Esmeraldine vrnitve ne bo. In čeprav se zdi, da se je širša slovenska javnost ohladila od evforije, ki so jo telenovele povzročile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je njihovo gledanje pravzaprav postalo le bolj intimno in še bolj evforično.

Poleg štiriurnih televizijskih mini maratonov imamo v Sloveniji celo televizijski kanal posvečen temu žanru. Tako se kar samo od sebe postavlja vprašanje, ali zapriseženo gledanje telenovel lahko vodi v odvisnost? Doktorica Mirjana Radovanovič s Psihiatrične klinike Ljubljana pravi, da gledanje telenovel »po vedenjskih vzorcih in posledicah, ki jih ima na vsakodnevno življenje in odnose posameznika, lahko spominja na pravo odvisnost

Čakarmiš: Telenovele so podcenjen žanr

Programski direktor Pro Plusa Branko Čakarmiš je dejal, da Slovenci najraje gledamo španske telenovele, in sicer klasično romantično telenovelo. “Telenovele pripovedujejo najlepše zgodbe gledalcev, pričarajo eksotičen svet, v njih se običajen gledalec najde, saj se odpočije od dnevnega ritma. Telenovele so na strani šibkih, saj vedno zmaga dobro,” je še dejal Čakarmiš, ki meni, da so telenovele podcenjen žanr.

Epizoda dobre telenovele recimo stane tudi do 100.000 evrov, dobra telenovela pa ima običajno od 100 do 120 epizod. In da ne boste mislili, da so telenovele le v domeni ženskega občitstva. Branko Čakarmiš je dejal, da njihovo hit nanizanko Laurina izpoved spremlja le 32 odstotkov žensk in kar 23 odstotkov moških.