Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Ko sem jo poklicala po telefonu je bilo zelo zelo težko priti do nje. Sprva mi ni bilo jasno, kaj se dogaja, potem pa sem ugotovila, da so to njene serije, v katere se čisto zatopi in je bila za nas v tem času nedosegljiva. Drugačna kot prej je bila tudi njena hrana, ona namreč zelo dobro kuha, potem pa je bilo kar naenkrat vse zažgano in prismojeno,” se spominja Nada, katere mama Jožica je goreča navdušenka nad telenovelami. Jožica celo zase priznava, da je z njimi zasvojena.
Jožica gleda turške, mehiške, španske, pa tudi hrvaške telenovele. Zvesta jim je že vse od začetka njihovega predvajanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. 75-letnica pravi, da ima raje tiste bolj ljubezenske. Če je v njih preveč nasilja, televizijski sprejemnik raje ugasne. A njena mala popoldanska razvada je, čisto resno, počasi začela vplivati na družinske odnose.
Čeprav jo njena hči Nada pri gledanju telenovel ne obsoja, saj meni, da se tako njena mama “izgubi v svojem svetu, daleč stran od realnosti,” je drugače z Jožičinim soprogom, ki pravi, da so jo telenovele “zmešale”.
Korenine telenovel segajo vse v leto 1950
Telenovele izvirajo iz Latinske Amerike. Prvo, Sua vida me pretence ali Tvoje življenje pripada meni, so v Braziliji posneli že davnega leta 1950. Nanizanko posneto v črno-beli tehniki so prikazovali dvakrat na teden, s prvim televizičnim poljubom pa so takrat v Braziliji orali ledino. A šele konec sedemdesetih let je bila v Mehiki posneta telenovela Tudi bogati jočejo tista, ki je svoja vrata odprla širnemu svetu, med drugim so jo izvozili tudi v Rusijo, na Kitajsko in v ZDA.
Gledanje telenovel lahko vodi v odvisnost
Poleg tega, da je za telenovelo značilen kontrast med dobrim in zlem, med ruralnim in mestnim, ko se recimo revna deklica iz podeželja zaljubi v bogatega mestnega moškega, telenovele prav tako nimajo nadaljevanj. Konec torej pomeni konec oziroma Esmeraldine vrnitve ne bo. In čeprav se zdi, da se je širša slovenska javnost ohladila od evforije, ki so jo telenovele povzročile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je njihovo gledanje pravzaprav postalo le bolj intimno in še bolj evforično.
Poleg štiriurnih televizijskih mini maratonov imamo v Sloveniji celo televizijski kanal posvečen temu žanru. Tako se kar samo od sebe postavlja vprašanje, ali zapriseženo gledanje telenovel lahko vodi v odvisnost? Doktorica Mirjana Radovanovič s Psihiatrične klinike Ljubljana pravi, da gledanje telenovel »po vedenjskih vzorcih in posledicah, ki jih ima na vsakodnevno življenje in odnose posameznika, lahko spominja na pravo odvisnost
Čakarmiš: Telenovele so podcenjen žanr
Programski direktor Pro Plusa Branko Čakarmiš je dejal, da Slovenci najraje gledamo španske telenovele, in sicer klasično romantično telenovelo. “Telenovele pripovedujejo najlepše zgodbe gledalcev, pričarajo eksotičen svet, v njih se običajen gledalec najde, saj se odpočije od dnevnega ritma. Telenovele so na strani šibkih, saj vedno zmaga dobro,” je še dejal Čakarmiš, ki meni, da so telenovele podcenjen žanr.
Epizoda dobre telenovele recimo stane tudi do 100.000 evrov, dobra telenovela pa ima običajno od 100 do 120 epizod. In da ne boste mislili, da so telenovele le v domeni ženskega občitstva. Branko Čakarmiš je dejal, da njihovo hit nanizanko Laurina izpoved spremlja le 32 odstotkov žensk in kar 23 odstotkov moških.
“Ko sem jo poklicala po telefonu je bilo zelo zelo težko priti do nje. Sprva mi ni bilo jasno, kaj se dogaja, potem pa sem ugotovila, da so to njene serije, v katere se čisto zatopi in je bila za nas v tem času nedosegljiva. Drugačna kot prej je bila tudi njena hrana, ona namreč zelo dobro kuha, potem pa je bilo kar naenkrat vse zažgano in prismojeno,” se spominja Nada, katere mama Jožica je goreča navdušenka nad telenovelami. Jožica celo zase priznava, da je z njimi zasvojena.
Jožica gleda turške, mehiške, španske, pa tudi hrvaške telenovele. Zvesta jim je že vse od začetka njihovega predvajanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. 75-letnica pravi, da ima raje tiste bolj ljubezenske. Če je v njih preveč nasilja, televizijski sprejemnik raje ugasne. A njena mala popoldanska razvada je, čisto resno, počasi začela vplivati na družinske odnose.
Čeprav jo njena hči Nada pri gledanju telenovel ne obsoja, saj meni, da se tako njena mama “izgubi v svojem svetu, daleč stran od realnosti,” je drugače z Jožičinim soprogom, ki pravi, da so jo telenovele “zmešale”.
Korenine telenovel segajo vse v leto 1950
Telenovele izvirajo iz Latinske Amerike. Prvo, Sua vida me pretence ali Tvoje življenje pripada meni, so v Braziliji posneli že davnega leta 1950. Nanizanko posneto v črno-beli tehniki so prikazovali dvakrat na teden, s prvim televizičnim poljubom pa so takrat v Braziliji orali ledino. A šele konec sedemdesetih let je bila v Mehiki posneta telenovela Tudi bogati jočejo tista, ki je svoja vrata odprla širnemu svetu, med drugim so jo izvozili tudi v Rusijo, na Kitajsko in v ZDA.
Gledanje telenovel lahko vodi v odvisnost
Poleg tega, da je za telenovelo značilen kontrast med dobrim in zlem, med ruralnim in mestnim, ko se recimo revna deklica iz podeželja zaljubi v bogatega mestnega moškega, telenovele prav tako nimajo nadaljevanj. Konec torej pomeni konec oziroma Esmeraldine vrnitve ne bo. In čeprav se zdi, da se je širša slovenska javnost ohladila od evforije, ki so jo telenovele povzročile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je njihovo gledanje pravzaprav postalo le bolj intimno in še bolj evforično.
Poleg štiriurnih televizijskih mini maratonov imamo v Sloveniji celo televizijski kanal posvečen temu žanru. Tako se kar samo od sebe postavlja vprašanje, ali zapriseženo gledanje telenovel lahko vodi v odvisnost? Doktorica Mirjana Radovanovič s Psihiatrične klinike Ljubljana pravi, da gledanje telenovel »po vedenjskih vzorcih in posledicah, ki jih ima na vsakodnevno življenje in odnose posameznika, lahko spominja na pravo odvisnost
Čakarmiš: Telenovele so podcenjen žanr
Programski direktor Pro Plusa Branko Čakarmiš je dejal, da Slovenci najraje gledamo španske telenovele, in sicer klasično romantično telenovelo. “Telenovele pripovedujejo najlepše zgodbe gledalcev, pričarajo eksotičen svet, v njih se običajen gledalec najde, saj se odpočije od dnevnega ritma. Telenovele so na strani šibkih, saj vedno zmaga dobro,” je še dejal Čakarmiš, ki meni, da so telenovele podcenjen žanr.
Epizoda dobre telenovele recimo stane tudi do 100.000 evrov, dobra telenovela pa ima običajno od 100 do 120 epizod. In da ne boste mislili, da so telenovele le v domeni ženskega občitstva. Branko Čakarmiš je dejal, da njihovo hit nanizanko Laurina izpoved spremlja le 32 odstotkov žensk in kar 23 odstotkov moških.
Nad našimi glavami iz dneva v dan leta vse več trotov oziroma dronov. Brezpilotni letalniki so vroče tržno blago, ki ga lahko kupi prav vsak. Kakšne ukrepe proti njim opažajo dronologi? Zakaj so droni idealno tehnično sredstvo za organe pregona in koliko namerava za njih nameniti vojska? Je res, da lahko drona upravlja prav vsak?
Tokrat se odzivata Marjan Jerman in Gorazd Rečnik - na vse številčnejše brezpilotne letalnike, ki jih, kljub manku regulacije, trgovci vse agresivneje reklamirajo, ljudje pa jih kupujejo iz zelo različnih razlogov.
Električna in elektronska oprema vse bolj revolucionarno posega v življenje ljudi. Vedno več je tehnoloških inovacij, s čimer se življenje naših naprav vse bolj skrajšuje. To vodi v porast elektronskih odpadkov, lani smo, denimo, na svetu proizvedli že skoraj 42 milijonov ton elektronske odpadne opreme, ki prepogosto konča na od javnosti odmaknjenih odlagališčih v državah tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Kako zapopasti vse večji kup odpadne elektronske opreme in ali je miselnost, ki jo vse bolj diktira potrošniška industrija, mogoče spremeniti, smo se s strokovnjaki spraševali v sobotni Reakciji.
Zajezile bodo sivo ekonomijo; proračun ne bo več prikrajšan za 2 milijardi letno. V deželi bo red. Prihajajo davčne blagajne. Le zakaj se jih nekateri otepajo ali bojijo kot hudič križa? V visokogorskih kočah navsezadnje deluje internet, ki je pogoj za delovanje davčnih blagajn, s svetlobno hitrostjo in to celo v vsakem vremenu! O absurdih, ki dokazujejo, da so zakonodajalci izgubili stik z resničnim položajem svojih državljanov, v Reakciji
Tuji mojstri in mediji obiskujejo in hvalijo naše vrhunske kuharje, Teden restavracij, teden, ki je namenjen promociji vrhunske kulinarike je množično obiskan, pred dnevi smo odprli Center kulinarike in turizma, ki bo izobraževal vrhunske kadre. Zdi se, da so potrebe po vrhunski kulinariki v Sloveniji vedno večje… Ali mediji o tem preveč radi govorimo? Vrhunska kulinarika po slovensko, s štirimi vrhunskimi kuharji in kulinaričnim recenzentom!
Nekaj sto ljudi letno umre zgolj zato, ker jim v prvih minutah srčnega zastoja očividci ne pomagajo. Včasih zaradi neznanja, pogosto pa zato, ker jih popolnoma paralizira strah. Kako ga v tako usodnih trenutkih premagati?
Dobro leto se na izpitnih centrih po Sloveniji izvaja teoretični del vozniškega izpita s pomočjo elektronskega testiranja, ki je zamenjalo klasične pole. Ker je potrebno teoretični del opraviti preden kandidat začne z vožnjo, nekateri nov način kritizirajo, češ da se postopek pridobivanja vozniškega izpita zato lahko precej zavleče. Nabor 2000 vprašanj na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa zagotavlja več znanja, statistika pa kaže, da se je uspeh kandidatov pri opravljanju teorije tudi občutno izboljšal.
Ali še zaupamo državnemu nadzoru nad raznovrstnim blagom, ki ga je moč kupiti na slovenskih tleh. So mehanizmi nadzora vedno vklopljeni ali so klecnili pod težo pritiskov interesov kapitala? Če slednje drži, je odgovornost za nadzor in varnost blaga zdaj na plečih finančno vse bolj podhranjenih nevladnih organizacij in potrošnikov?!
Prvi prihod večjega števila beguncev nas je presenetil. Njihove zgodbe, ki smo jih posneli ob slovenski meji, govorijo o tem, da bi izčrpani, obremenjeni s težkimi spomni in travmami, na tleh z otroki v naročju, ob najnujnejšem potrebovali tudi psihosocialno pomoč in oporo. Evropski psihologi so enotni v ugotovitvi, da Evropa ne more nadaljevati takšnega razdrobljenega in postopnega odziva na to krizo. Koliko psihologov bo pomagalo beguncem, ki prihajajo?
V Ljubljani kolesari tudi do 15 odstotkov vseh udeležencev v prometu, ta delež je iz leta v leto večji – toda se ob tem povečuje tudi kolesarska kultura in strpnost v prometu? V tednu mobilnosti smo se v prestolnici pomešali med kolesarje vseh vrst in preverili, kako skrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.
Prepoved krmljenja prostoživečih živali na javnih površinah v mestih, kot so golobi ali zapuščene mačke, je najbolj običajen ukrep, s katerim mestne oblasti skušajo omejiti nadaljnje širjenje populacije teh živali. V Ljubljani je taka prepoved (velja od sredine avgusta) še sveža in zbuja različna mnenja od globokega strinjanja do zgroženosti. Kako in s kakšnim uspehom so se s problemom prenaseljenosti golobov na trgih, podgan, ki lezejo iz podzemlja ali drugih prostoživečih ali potepuških živali spopadali še v nekaterih drugih mestih . . .
Zakaj se mora vsako leto spreminjati pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita? Tudi ta, ki bo začel veljati sredi septembra, je povzročil veliko nezadovoljstva v občinah, kjer ni mogoče opravljati vozniškega izpita. Se jim je res zgodila krivica ali bodo zaradi tega njihovi kandidati bolje in varneje vozili?
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
Do 11. stoletja so bili posamezniki znani po vzdevkih in poimenovanjih, po katerih so se razlikovali od ostalih soimenjakov. Prebivalci mest in vasi so vedeli, kdo je Pavle Šepavi, kdo Pavle Zidar in kdo Pavle Martinov sin. Sredi 11. stoletja so Benečani zaradi potreb davčnega sistema uvedli priimke, ki so postali dedni in so prehajali na sinove, ki so za umrlimi očeti plačevali davke. Še danes priimki prehajajo iz roda v rod, vendar se trendi spreminjajo, še zlasti pri sklepanju zakonskih zvez. V preteklosti so ženske po poroki prevzele priimek moža, danes ga nekatere zgolj dodajajo k dekliškemu ali pa ga popolnoma opustijo.
Smo v letu 2050. V Ljubljano se pripeljemo z avtomobilom brez voznika, v Mariboru ima sedež e-nakupovalno središče, v Kopru se ob morju zabavamo in sproščamo v virtualni resničnosti, v domovih za starejše pomagajo roboti …. Realnost ali utopija? V Reakciji raziskujemo mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije, organizacijo bolj učinkovitega prometa, vprašanj nadzora ….
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 285 milijonov prebivalcev, ki imajo težave z vidom. 39 milijonov je slepih, 246 milijonov pa slabovidnih. V Sloveniji so ocene, da je tistih, ki po definiciji spadajo med slepe in slabovidne, med 8 in 10 tisoč, tistih, ki imajo težave z vidom in jih to že ovira, a ne spadajo v to skupino, pa je med 30 in 40 tisoč. Slepi in slabovidni so v družbi še vedno nekoliko obrobna skupina prebivalcev, ki na nekaterih področjih nima enakih možnosti kot tisti, ki vidijo. Zato v številnih društvih za slepe in slabovidne organizirajo simpozije, na katerih opozarjajo na še vedno slabo podporo za drugačne v družbi. Pred kratkim je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s Knjižnico slepih in slabovidnih organizirala simpozij na temo novih tehnologij za slepe in slabovidne. Kaj se na tem področju premika in kakšne so še ovire za slepe in slabovidne?
Približno tretjina vse pridelane hrane na svetu konča v smeteh, povprečen Slovenec pa je zavrže nekaj več kot 70 kg na leto. Kaj lahko storimo, da bo hrane v smeteh čim manj, je razkrila oddaja Reakcija.
Neveljaven email naslov