Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.
Bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema?
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo se pogovarjali z domačimi in tujimi strokovnjaki.
Doktorica Emily Bianchi z univerze Emory v Atlanti s svojim delom skuša ugotoviti, kako ekonomske razmere v zgodnji odraslosti zaznamujejo poznejše dojemanje sebe, moralno vedenje in odnos do zaposlitve.
“Moja raziskava je na območju ZDA pokazala, da so ljudje, ki odrastejo in iščejo zaposlitev v času recesije, bolj zadovoljni s svojo zaposlitvijo tudi pozneje v življenju. So bolj hvaležni, spoštljivi, manj dvomijo o svoji izbiri.”
Z raziskovanjem pa je doktorica Emily Bianchi dokazala tudi, da vstop v odraslost v času recesije omeji narcisizem v odraslosti.
“Narcisizem raste, ko ljudje ne občutijo težavnih okoliščin, ko ne izkusijo neuspehov, ki sicer spodbujajo skromnost pri ljudeh in omejijo njihov občutek o edinstvenosti, izjemnosti, pomembnosti in nepremagljivosti. Tako sem pričakovala, da so tisti, ki so izkusili recesijo v tem kritičnem obdobju zgodnje odraslosti, doživeli stvari, ki so jih naredile bolj skromne, z manj pričakovanji o tem, kaj vse jim pripada, in manj vzvišene.”
Raziskava Christosa Panagiotopoulosa, profesorja socialnega dela z nikozijske univerze, pa je pokazala, da bodo mladi v prihodnosti, predvsem v sredozemskih državah, gradili tudi drugačne družinske vezi:
“V južni Evropi, v sredozemskih državah, ima družina ključno vlogo in je pomemben steber socialnega sistema, ima neuradno socialno vlogo. Družine so z denarjem, nepremičninami in drugimi stvarmi podpirale otroke, ko so si ustvarili svojo družino. Zdaj se bo to spremenilo, saj današnje mlajše generacije, ki jih je kriza močno prizadela, ne bodo imele sredstev, s katerimi bi pomagale svojim otrokom, ko bodo ti odrasli.”
“Ne bodo jim mogli zagotoviti hiše ali pa parcele, ker bodo morda morali svojo lastnino prodati, da bi dobili denar in se izognili bankrotu. Počasi se bodo tako stvari spremenile, razmerje ne bo več temeljijo na denarnem oziroma materialnem vidiku, ampak bolj na načelih, vrednotah in čustveni podpori staršev svojim otrokom.”
Britanski ekonomist in avtoriteta na področju prekariata Guy Standing poudarja, da se z rastočim prekariatom rojeva nov družbeni razred, nevaren razred, ki lahko zamaje temelje družbe. Na eni strani ga lahko zaznamuje sovraštvo do vseh, ki jih del prekariata krivi za svoj položaj, na kar nakazuje vzpon neofašističnih gibanj v Evropi. Na drugi strani so mladi, pozitivna nevarnost, ki lahko družbo spremeni na bolje.
“Mladi, izobraženi del prekariata niso več le žrtve. Vse bolj sovražijo politike, retoriko politike, vse bolj se distancirajo od nje. Vendar se hkrati zavedajo, da če želijo spremeniti družbene strukture in neenakosti ter ustvariti dobro družbo, bodo morali stopiti skupaj in oblikovati novo politiko.”
Doktorica Darja Zaviršek, raziskovalka in profesorica socialnega dela iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, je lani med študenti opravila raziskavo o vplivu revščine na družino. Prepričana je, da mladi lahko spremenijo družbo. Vendar le, če ne bodo konformni, prestrašeni in ne bodo čakali na druge, da to storijo namesto njih.
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.
Bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema?
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase?
Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo se pogovarjali z domačimi in tujimi strokovnjaki.
Doktorica Emily Bianchi z univerze Emory v Atlanti s svojim delom skuša ugotoviti, kako ekonomske razmere v zgodnji odraslosti zaznamujejo poznejše dojemanje sebe, moralno vedenje in odnos do zaposlitve.
“Moja raziskava je na območju ZDA pokazala, da so ljudje, ki odrastejo in iščejo zaposlitev v času recesije, bolj zadovoljni s svojo zaposlitvijo tudi pozneje v življenju. So bolj hvaležni, spoštljivi, manj dvomijo o svoji izbiri.”
Z raziskovanjem pa je doktorica Emily Bianchi dokazala tudi, da vstop v odraslost v času recesije omeji narcisizem v odraslosti.
“Narcisizem raste, ko ljudje ne občutijo težavnih okoliščin, ko ne izkusijo neuspehov, ki sicer spodbujajo skromnost pri ljudeh in omejijo njihov občutek o edinstvenosti, izjemnosti, pomembnosti in nepremagljivosti. Tako sem pričakovala, da so tisti, ki so izkusili recesijo v tem kritičnem obdobju zgodnje odraslosti, doživeli stvari, ki so jih naredile bolj skromne, z manj pričakovanji o tem, kaj vse jim pripada, in manj vzvišene.”
Raziskava Christosa Panagiotopoulosa, profesorja socialnega dela z nikozijske univerze, pa je pokazala, da bodo mladi v prihodnosti, predvsem v sredozemskih državah, gradili tudi drugačne družinske vezi:
“V južni Evropi, v sredozemskih državah, ima družina ključno vlogo in je pomemben steber socialnega sistema, ima neuradno socialno vlogo. Družine so z denarjem, nepremičninami in drugimi stvarmi podpirale otroke, ko so si ustvarili svojo družino. Zdaj se bo to spremenilo, saj današnje mlajše generacije, ki jih je kriza močno prizadela, ne bodo imele sredstev, s katerimi bi pomagale svojim otrokom, ko bodo ti odrasli.”
“Ne bodo jim mogli zagotoviti hiše ali pa parcele, ker bodo morda morali svojo lastnino prodati, da bi dobili denar in se izognili bankrotu. Počasi se bodo tako stvari spremenile, razmerje ne bo več temeljijo na denarnem oziroma materialnem vidiku, ampak bolj na načelih, vrednotah in čustveni podpori staršev svojim otrokom.”
Britanski ekonomist in avtoriteta na področju prekariata Guy Standing poudarja, da se z rastočim prekariatom rojeva nov družbeni razred, nevaren razred, ki lahko zamaje temelje družbe. Na eni strani ga lahko zaznamuje sovraštvo do vseh, ki jih del prekariata krivi za svoj položaj, na kar nakazuje vzpon neofašističnih gibanj v Evropi. Na drugi strani so mladi, pozitivna nevarnost, ki lahko družbo spremeni na bolje.
“Mladi, izobraženi del prekariata niso več le žrtve. Vse bolj sovražijo politike, retoriko politike, vse bolj se distancirajo od nje. Vendar se hkrati zavedajo, da če želijo spremeniti družbene strukture in neenakosti ter ustvariti dobro družbo, bodo morali stopiti skupaj in oblikovati novo politiko.”
Doktorica Darja Zaviršek, raziskovalka in profesorica socialnega dela iz Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, je lani med študenti opravila raziskavo o vplivu revščine na družino. Prepričana je, da mladi lahko spremenijo družbo. Vendar le, če ne bodo konformni, prestrašeni in ne bodo čakali na druge, da to storijo namesto njih.
Čas je za zadnjo v seriji jesenskih oddaj o rekreaciji, ki smo jo tokrat posvetili pripravam na Ljubljanski maraton. Ta bo v tem koncu tedna že 26.-ič napolnil ljubljanske ulice, sobota je tradicionalno namenjena mlajši populaciji, v nedeljo pa skupno število prijavljenih tekačev in tekačic presega nekaj več kot 10.000. V središču Ljubljane bo dogajanje spremljala tudi naša radijska ekipa. Za ogrevanje pred maratonom sta se Jure Jeromen in Nina Smole pridružila skupini tekačev, ki redno vadi pod vodstvom Urbana Praprotnika. Ekipa začetnikov zaenkrat še ne razmišlja o udeležbi na maratonu, udeleženci trenutno zgolj uživajo v odkrivanju svojih tekaških sposobnosti. Preverimo, kako izgleda njihov trening.
Čas je za zadnjo v seriji jesenskih oddaj o rekreaciji, ki smo jo tokrat posvetili pripravam na Ljubljanski maraton. Ta bo v tem koncu tedna že 26.-ič napolnil ljubljanske ulice, sobota je tradicionalno namenjena mlajši populaciji, v nedeljo pa skupno število prijavljenih tekačev in tekačic presega nekaj več kot 10.000. V središču Ljubljane bo dogajanje spremljala tudi naša radijska ekipa. Za ogrevanje pred maratonom sta se Jure Jeromen in Nina Smole pridružila skupini tekačev, ki redno vadi pod vodstvom Urbana Praprotnika. Ekipa začetnikov zaenkrat še ne razmišlja o udeležbi na maratonu, udeleženci trenutno zgolj uživajo v odkrivanju svojih tekaških sposobnosti. Preverimo, kako izgleda njihov trening.
Razsežnosti podnebnih sprememb so znanstveno dokazane in zahtevajo takojšnje ukrepanje, če želimo preprečiti nepovratno poslabšanje pogojev za življenje nas in naših potomcev. Podnebne spremembe ogrožajo prav vse dele slovenske družbe, vse naše dejavnosti in naše dolgoročno preživetje. Suše, vročinski valovi, poplave in neurja so vse pogostejši in intenzivnejši. Bi vlada morala podnebne spremembe pripoznati kot nacionalno krizo ter jih začeti obravnavati prioritetno in sistemsko? Gostji: Katarina Bervar Sternad iz pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC in Gaja Brecelj iz slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.
11 mesecev pred začetkom olimpijskih iger v Tokiu nas je na svetovnem prvenstvu v japonskem glavnem mestu navduševala plezalka Janja Garnbret, ki jo japonski kolegi novinarji že vidijo kot prvo olimpijsko zmagovalko v tej novi disciplini pod petimi krogi. Prihodnji teden bodo za svetovne naslove v Tokiu tekmovali še judoisti, kmalu pa bomo izvedeli tudi za osnovni seznam naših športnikov na igrah 32. olimpijade.
Ruanda je najgosteje naseljena država v Afriki, v kateri mora dobrih 60 odstotkov ljudi preživeti z dobrim evrom na dan. Kot v številnih afriških državah se tudi v Ruandi borijo z veliko revščino, pomanjkanjem izobrazbe, v številnih predelih še vedno nimajo elektrike, infrastruktura je slaba. Številni ljudje živijo v hišah, ki so zgrajene iz blata, kuhajo na odprtem ognju, zemlje ne gnojijo, plazovi jim pogosto odnesejo še tisto malo zemlje, ki jo obdelujejo.
Pred dvema letoma so na Agenciji za varnost prometa pripravili analizo, ki je pokazala, da so kolesarji kar precejšnji prekrškarji cestnoprometnih predpisov. Nekateri to tudi sami priznajo, na primer da vožnja po napačni strani ceste zanje ni nič nenavadnega, prav tako jih ne ustavi rdeča luč na semaforju. Med pogostejšimi prekrški, zabeleženimi na Policiji, je tudi uporaba mobitela in slušalk na kolesu. A vendar pravijo drugi, ne gre za to, da delamo prekrške samo kolesarji ali samo vozniki avtomobilov, prekrške delamo ljudje in raje kot da kažemo eden na drugega, se posvetimo temu, da bodo naše ceste in kolesarske steze, ki so dotrajane in pogosto nelogično speljane, varne. O varnosti in nevarnosti kolesarjev smo se pogovarjali s predsednico Ljubljanske kolesarske mreže Leo Rikato Ružić, trenerjem v Kolesarskem klubu Kranj in bivšim kolesarjem Bojanom Ropretom ter Ivanom Kapunom, vodjo Sektorja prometne policije na Upravi uniformirane policije GPU.
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
Kolesarstvo v zadnjih letih ob velikih uspehih domačih tekmovalcev in ozaveščanju o zdravem načinu življenja v Sloveniji počasi postaja nacionalni šport. A to s seboj prinaša tudi nevšečnosti in celo nevarnosti, saj se je tudi pri kolesarjenju ali navijanju ob cestah treba držati napisanih in nenapisanih pravil. Pretirano zagreto navijanje in celo potiskanje lahko tekmovalce spravi v nevarnost, skupinska rekreativna vožnja na cestah je prav tako lahko zelo nevarna za vse udeležence v prometu, če skupina kolesarjev ne vozi v pravi formaciji. O kolesarskem bontonu se s strokovnjaki in poznavalci pogovarjamo tam, kjer jih v teh dneh najdemo največ - na Dirki po Sloveniji.
Planinska zveza to soboto znova organizira dan planincev ali uradno “Dan slovenskih planinskih doživetij”. Srečanje ljubiteljev hoje vkreber smo izkoristili za nekaj koristnih napotkov pred poletno sezono, ki je ta trenutek sicer še zelo zimska. Med 10.00 in 12.30 smo na Valu 202 preverili tudi, kakšno finančno in turistično priložnost predstavlja planinstvo za Slovenijo ter kako zeleno in okoljsko ozaveščeno je, poseben poudarek pa smo letos odmerili tudi vlogi merkacistov v gorah in temu, kako v njihove vrste pritegniti več mladih. V živo se je z Lisce z gosti oglašal Aleš Smrekar.
Eno izmed bolj priljubljenih načinov počitnikovanja postaja potovanje z avtodomom. Slovenija se uvršča med države z največ avtodomi na prebivalca. Na kaj moramo paziti, če se za izposojo ali nakup avtodoma odločimo prvič, in ali res avtodomarstvo predstavlja zgolj in samo svobodo?
V Sloveniji živijo tri največje evropske zveri: rjavi medved, volk in ris. Medvedja in volčja populacija sta v odlični kondiciji, pri risih pa se zgodba o uspehu konča. So tik pred ponovnim izumrtjem, po najbolj optimističnih ocenah jih je le še okoli 20. A težava ni slabo upravljanje ali ravnanje z risi ampak genetika. Vsi risi, ki poseljujejo Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino so namreč potomci 6 slovaških risov, ki so jih v kočevskih gozdovih izpustili leta 1973. Zato si slovenski strokovnjaki že več kot desetletje in pol prizadevajo, da bi okrepili domačo populacijo risov, minuli torek pa so ta prizadevanja le začela uresničevati. V gozd pri Loškem potoku so izpustili prvega od 14 risov, ki jih nameravajo v okviru projekta LIFE LINX preseliti iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in na Hrvaško.
V četrtek se je s finalom deseterice najboljših v obeh konkurencah, končala letošnja izvedba akcije Najboljši za volanom. Spet je bila rekordna – več kot 3300 mladih voznic in voznikov se je tokrat merilo za končno zmago in lepe nagrade, predvsem pa nabiralo izkušnje, ki jim bodo v dolgi vozniški karieri prišle še kako prav. Prvič sta bili konkurenci ločeni, tako da sta zmagovalca dva – Laura Cerovšek in Luka Gril.
V začetku leta smo praznovali sto let od izida prvih slovenskih poštnih znamk, znanih pod skupnim imenom verigarji. 3. januarja 1919 sta namreč izšli prvi znamki z motivom sužnja, ki trga verige. Ker je šlo za obdobje po prvi svetovni vojni, ko so bile razmere težke, je bil pri tisku uporabljen ves razpoložljivi material in tudi zato so verigarji v svetovni filateliji svojevrsten fenomen. Sicer pa v filateliji velja, da so najzanimivejše znamke iz obdobij, ki niso dolgo trajala, in vojne so že taki primeri, pravi filatelist Saša France. Znamke so imele v vojni velik pomen in so bile nekakšen atribut državnosti. Posebnost druge svetovne vojne na našem ozemlju je bila tudi partizanska pošta. Ta sicer znamk ni imela, je pa imel zamisel zanje slikar in začetnik slovenske umetniške grafike, Božidar Jakac.
Približno odstotek vseh registriranih vozil lani pri nas je poganjala elektrika, na Nizozemskem pa že danes vsak tretji na novo registrirani avto poganja elektrika. Kakšna bo e-mobilna prihodnost v Sloveniji, kakšne so njene prednosti, slabosti, omejitve in kako se je lotiti?
V nekaterih športnih panogah se obračajo milijarde, toda večina profesionalnih športnikov mora po koncu kariere v službo. Mnogi so že doslej kariero povezovali s študijem. Olimpijski komite Slovenije zdaj vodi evropski projekt certificiranja športnikom prijaznega izobraževanja, v katerem sodeluje šest držav. Kakšen je namen projekta, kaj izobrazba pomeni športnikom in kaj bi se lahko spremenilo, v tokratni sobotni reakciji.
Za transmaščobne kisline ali transmaščobe ne velja le, da so škodljive za naše telo in da so zanj nepotrebne, pač pa po novem tudi, da so nedovoljene. 7. aprila se namreč izteče prehodno obdobje, v katerem so se morali izdelovalci živil prilagoditi Pravilniku o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih. Ta pravi, da ni več dovoljeno tržiti živil z več kot 2 gramoma industrijsko dodanih transmaščob na 100 g maščob. Kot ob tem poudarja profesor doktor Igor Pravst, vodja državnega raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih z Inštituta za nutricionistiko, je naš pravilnik najstrožji. V drugih državah, ki so že prepovedale transmaščobe, ta pravila veljajo le za živila, ki se prodajajo kupcem, pri nas pa tudi za tista, ki se prodajajo na debelo. Anja Palman, inšpektorica za hrano z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa dodaja, da je na primer pri margarinah, ki so na policah, vsebnost transmaščob skladna s pravilnikom, saj gre pri proizvodnji za sodobne tehnologije in primerno izbiro olja
Vplivnostni marketing je pri nas vse pogosteje uporabljena besedna zveza. Ob tej pa tudi beseda vplivneži oziroma influencerji. Fejmiči, kot jim pravijo mlajši, so povečini medijsko prepoznavni ljudje, pisci blogov, uporabniki družbenih omrežij, ki s svojimi objavami vplivajo na odločitve in življenjski slog tistih, ki jim sledijo. Sodelovanje z vplivneži se izplača podjetjem in agencijam, saj tem potrošniki zaradi njihove pristne komunikacije, zanimivosti in poistovetenja z njimi, zaupajo bolj kot klasičnim oglasom, pa čeprav gre v ozadju tudi pri njih morda za plačano vsebino.
Organizacija ITF, Ustanova za krepitev človekove varnosti, v Bosni in Hercegovini deluje že 20 let. Primarna naloga ob ustanovitvi je bila čiščenje minskih polj in posledično tudi pomoč žrtvam min. V dvajsetih letih se je vsebinski in geografski del organizacije razširil. Pred dvema letoma so začeli s pilotnim projektom uvajanja mediacije v šolah. Zakaj je treba reševanje sporov na miren način začeti upeljevati že pri najmlajših ter kaj z mediacijo v osnovnih šolah sploh lahko dosežemo?
Število medvedov se je pri nas v zadnjih 20 letih povečalo s približno 400 na – po grobih ocenah – kakšnih 1000, vendar število konfliktov med človekom in medvedom ne narašča. Največ zaslug za to imajo slovenski strokovnjaki, zaradi katerih imamo v Sloveniji enega najboljših sistemov upravljanja populacije rjavega medveda na svetu. Čeprav so naši strokovnjaki med kolegi v svetu visoko cenjeni, pa številni dvomijo o njihovem delu in strokovnosti. V sodelovanju z drugimi strokovnimi službami namreč pripravijo predloge za odstrel medvedov, edini res učinkoviti način za uravnavanje populacije, ki nima naravnih sovražnikov, vendar so nekateri naravovarstveniki dosegli prepoved izvajanja odloka, po katerem bi letos lovci lahko odstrelili 175 medvedov. Preveč, ravno prav ali še premalo?
Na letošnjem festivalu Ment je bila predstavljena tudi mednarodna pobuda Keychange za večjo spolno uravnoteženost in opolnomočenje žensk v glasbeni industriji ter med nastopajočimi na glasbenih festivalih. Pobudi Keychange se je kot prvi festival na tem območju pridružil ljubljanski Ment. Kako pa so o pobudi na festivalu razmišljale nekatere ustvarjalke s področja glasbene industrije iz različnih držav nekdanje Jugoslavije, boste slišali v sobotni Reakciji
Neveljaven email naslov