Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.
Stabilnost Makedonije so zamajali protivladni protesti in spopadi v mestu Kumanovo
Ko je Makedonija 8. septembra 1991 razglasila neodvisnost, je na takrat nemirnem Balkanu, poleg naše države, veljala za vzorno učenko – državo so namreč Makedonci razglasili brez kapljice prelite krvi, na miren in demokratičen način, s 95,1-odstotno potrditvijo referenduma o neodvisnosti. A z leti, ki so sledila, se država ni zmogla spopasti z naraščajočim nezadovoljstvom prebivalcev, ki je bilo posledice ekonomske in politične nestabilnosti, naraščajoče družbene neenakosti in etničnega spora med Makedonci in Albanci, ki predstavljajo četrtino prebivalstva te približno dvomilijonske države.
Kumanovo je pretekli konec tedna pretresel več kot 24 ur trajajoči spopad med posebnimi policijskimi enotami in oboroženo skupino kosovskih Albancev, ki naj bi načrtovali množične morilske napade na trgovska središča in športne dogodke. 22 umrlih v spopadih v Kumanovu, od tega je bilo 8 policistov, je prebivalcem Makedonije hitro priklicalo v spomin krvavo leto 2001, še posebej zato, ker se tudi v primeru spopada v Kumanovem omenja Osvobodilno vojsko Kosova. Pa vendar mnogi Makedonci. Po Kumanovem je zato nastopil čas za razmislek: kako stabilna, v etničnem smislu, je pravzaprav Makedonija 14 let po podpisu Ohridskega sporazuma, ki naj bi poskrbel za medetični mir v tej državi?
“Prvič po neodvisnosti so vse etnične skupine združene. To je nekaj, kar močno čutimo, Makedonija je od nekdaj želela biti mirna država.”
Bistra Kumbaroska, mlada Makedonka, ki živi v Avstriji
Etnične skupine so združili tudi protesti proti vladajoči politični eliti, ki se medtem nadaljujejo v Makedoniji. Makedonski vladi je očitano marsikaj, od tega, da naj bi štiri leta nezakonito prisluškovala okoli 20.000 ljudem, vključno z novinarji, sodniki, veleposlaniki, opozicijskimi politiki in upravniki policije. Vlada Nikole Gruevskega naj bi skušala prikriti tudi uboj 22-letnega Martina Neškovskega, ki je umrl v pretepu s posebnimi policijskimi enotami na noč parlamentarnih volitev leta 2011. Pritiski na politično elito, tudi po kumanovskem spopadu, so sicer že sprožili menjave na vrhu makedonske oblasti – med drugim sta odstopila ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska in vodja obveščevalne službe Saša Mijalkov. Sle po menjavi oblasti v Makedoniji se še niso umirilie, a ob napovedanih protestih se hkrati pripravlja tudi miting v podporo aktualni vladi. Protesti so dobili mednarodno noto, širijo se tudi v Ljubljano, kjer bo potekal “Javni Zbor – Solidarnost za Makedonijo”. Organizatorji pravijo, da je njihov cilj opozoriti, da so zaskrbljeni nad prihodnostjo Makedonije, politična prerekanja jih ne zanimajo.
“Jasno je, da ta shod sovpada s protivladinimi protesti, imam celo informacije, da je idejo za shod v Ljubljani dobila in za organizacijo poskrbela makedonska opozicija. Zato se ne more dokončno opredeliti kakšen je namen tega shoda, razen tega, da je to del vseh dejanj opozicije za zamenjavo oblasti v Makedoniji.”
Tomi Dimitrovski, veleposlanik Makedonije v Sloveniji
Že ob samem začetku tamkajšnjega spopada političnim opcijam podrejeni makedonski mediji predstavljajo vrsto zavajujočih informacij, od tega, da naj bi napade zrežirala ena oziroma druga politična opcija, do drugih, ki tudi mejijo na verjetno.
“Če ne bi imeli Twitterja, dejansko o dogajanju v Makedoniji ne bi dosti vedeli. Kolega iz Skopja mi je povedal, da makedonske medije bere le še vlada. Teorije zarote pa so bile na Balkanu vedno popularen šport.”
Dr. Rok Zupančič, FDV
Tako se le še poglablja poglavitna frustracija makedonskega prebivalstva, komu v tej krizni situaciji, v kateri se je znašla Makedonija, še lahko verjamejo.
V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.
Stabilnost Makedonije so zamajali protivladni protesti in spopadi v mestu Kumanovo
Ko je Makedonija 8. septembra 1991 razglasila neodvisnost, je na takrat nemirnem Balkanu, poleg naše države, veljala za vzorno učenko – državo so namreč Makedonci razglasili brez kapljice prelite krvi, na miren in demokratičen način, s 95,1-odstotno potrditvijo referenduma o neodvisnosti. A z leti, ki so sledila, se država ni zmogla spopasti z naraščajočim nezadovoljstvom prebivalcev, ki je bilo posledice ekonomske in politične nestabilnosti, naraščajoče družbene neenakosti in etničnega spora med Makedonci in Albanci, ki predstavljajo četrtino prebivalstva te približno dvomilijonske države.
Kumanovo je pretekli konec tedna pretresel več kot 24 ur trajajoči spopad med posebnimi policijskimi enotami in oboroženo skupino kosovskih Albancev, ki naj bi načrtovali množične morilske napade na trgovska središča in športne dogodke. 22 umrlih v spopadih v Kumanovu, od tega je bilo 8 policistov, je prebivalcem Makedonije hitro priklicalo v spomin krvavo leto 2001, še posebej zato, ker se tudi v primeru spopada v Kumanovem omenja Osvobodilno vojsko Kosova. Pa vendar mnogi Makedonci. Po Kumanovem je zato nastopil čas za razmislek: kako stabilna, v etničnem smislu, je pravzaprav Makedonija 14 let po podpisu Ohridskega sporazuma, ki naj bi poskrbel za medetični mir v tej državi?
“Prvič po neodvisnosti so vse etnične skupine združene. To je nekaj, kar močno čutimo, Makedonija je od nekdaj želela biti mirna država.”
Bistra Kumbaroska, mlada Makedonka, ki živi v Avstriji
Etnične skupine so združili tudi protesti proti vladajoči politični eliti, ki se medtem nadaljujejo v Makedoniji. Makedonski vladi je očitano marsikaj, od tega, da naj bi štiri leta nezakonito prisluškovala okoli 20.000 ljudem, vključno z novinarji, sodniki, veleposlaniki, opozicijskimi politiki in upravniki policije. Vlada Nikole Gruevskega naj bi skušala prikriti tudi uboj 22-letnega Martina Neškovskega, ki je umrl v pretepu s posebnimi policijskimi enotami na noč parlamentarnih volitev leta 2011. Pritiski na politično elito, tudi po kumanovskem spopadu, so sicer že sprožili menjave na vrhu makedonske oblasti – med drugim sta odstopila ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska in vodja obveščevalne službe Saša Mijalkov. Sle po menjavi oblasti v Makedoniji se še niso umirilie, a ob napovedanih protestih se hkrati pripravlja tudi miting v podporo aktualni vladi. Protesti so dobili mednarodno noto, širijo se tudi v Ljubljano, kjer bo potekal “Javni Zbor – Solidarnost za Makedonijo”. Organizatorji pravijo, da je njihov cilj opozoriti, da so zaskrbljeni nad prihodnostjo Makedonije, politična prerekanja jih ne zanimajo.
“Jasno je, da ta shod sovpada s protivladinimi protesti, imam celo informacije, da je idejo za shod v Ljubljani dobila in za organizacijo poskrbela makedonska opozicija. Zato se ne more dokončno opredeliti kakšen je namen tega shoda, razen tega, da je to del vseh dejanj opozicije za zamenjavo oblasti v Makedoniji.”
Tomi Dimitrovski, veleposlanik Makedonije v Sloveniji
Že ob samem začetku tamkajšnjega spopada političnim opcijam podrejeni makedonski mediji predstavljajo vrsto zavajujočih informacij, od tega, da naj bi napade zrežirala ena oziroma druga politična opcija, do drugih, ki tudi mejijo na verjetno.
“Če ne bi imeli Twitterja, dejansko o dogajanju v Makedoniji ne bi dosti vedeli. Kolega iz Skopja mi je povedal, da makedonske medije bere le še vlada. Teorije zarote pa so bile na Balkanu vedno popularen šport.”
Dr. Rok Zupančič, FDV
Tako se le še poglablja poglavitna frustracija makedonskega prebivalstva, komu v tej krizni situaciji, v kateri se je znašla Makedonija, še lahko verjamejo.
Obcestni prostor ob mestnih vpadnicah v naših največjih mestih je večinoma pretirano onesnažen s prašnimi delci in nevarnimi plini, še zlasti pozimi. Še več kot promet k slabi kakovosti zraka prinesejo neustrezna individualna kurišča, zlasti v predmestjih in slabo prevetrenih krajih. Slab zrak na svetu na leto ubije več ljudi kot malarija, v Sloveniji pa je večji krvnik kot prometne nesreče. Kaj bi morali storiti za bolj neoporečen zrak, ki ga dihamo?
Prisilne poroke romskih deklic so še danes tabu. Zato, ker je pri nas toliko nestrpnosti, pa tudi zato, ker je na tem področju velika strokovna praznina. Smo država, v kateri otroške poroke niso kriminalizirane, še zmeraj pa nimamo niti definicije prisilne poroke. Centri za socialno delo so v letu 2013 zabeležili 11 primerov prisilnih porok, nevladne organizacije pa 21. Pogosto so to neuradno sklenjene zakonske zveze, deklice pa končajo s šolanjem in se poročijo že pri 12. letih. Zakaj pri tem ni nepomembno, da številni otroci v nekaterih romskih naseljih še zmeraj nimajo dostopa do elektrike in vode?
Praktično ni sodobnega popotnika, ki ne bi poznal AIR BNB, ki v svoji bazi ponuja več kot 800 tisoč namestitev v 33 tisoč mestih 192 državah sveta. Tržni delež jim vztrajno raste in zato postajajo trn v peti tradicionalnim ponudnikom turističnih namestitev, mestom in državam saj poslovanje prek spleta omogoča, da se gostitelji izognejo plačilu taks in dajatev, kar je v različnih državah zelo različno urejeno.
Mineva sto dni odkar je mandat pričela vlada Mira Cerarja. Kaj se je in kaj se ni v tem času zgodilo. V pogovoru s predstavniki stroke, nevladnih organizacij in novinarji.
V Veliki Britaniji več kot polovica učiteljev zaradi stresa preneha poučevati v le petih letih po začetku kariere. Tudi v Sloveniji niso učitelji v nič kaj zavidljivem položaju. Zakaj je šola vse bolj v krču obrambnega položaja? So sodobne generacije mladih res tako nemogoče in prehod v digitalno dobo tako silovit? Kot pravijo naši sogovorniki, lahko gordijski vozel presekajo predvsem učitelji sami! Kako učiteljski poklic spet postaviti na čvrste noge in kako šolo ustvariti bolj progresivno, raziskujemo v tokratni Reakciji.
To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.
To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.
Ta teden so se pri nas mudili predstavniki Evropske komisije, ki so prišli preverit, kako Slovenija uresničuje projekte sofinancirane s kohezijskimi sredstvi. Ti, sicer redni obiski imajo poleg teoretičnega seveda tudi praktični del in med drugim so si ogledali tudi potek del v Planici. Z videnim so bili zadovoljni, še posebej tudi z zagotovili na slovenski strani, da bo projekt zaključen v roku, torej do konca leta 2015, kar pomeni, da evropska sredstva, čeprav se je o tem zaradi različnih zapletov veliko govorilo, niso ogrožena.
Ko so se leta 1981 pojavili prvi primeri nove bolezni, ki so jo poimenovali AIDS, nihče ni poznal njenega vzroka. Danes, približno tri desetletja potem, ko so znanstveniki odkrili virus HIV kot povzročitelja, se je diagnoza iz smrtne obsodbe spremenila v kronično bolezen. Zaradi napredka pri zdravljenju, ki je osebam, ki živijo s HIV-om, omogočil razmeroma normalno življenje, sta stigma in diskriminacija zdaj poglavitni težavi, s katerima se srečujejo. Tudi zato je le malo tistih, ki bi o osebnih izkušnjah življenja s HIV-om govorili javno in odkrito. Boštjan je to storil. Zakaj? Tudi o tem v tokratni sobotni Reakciji.
Je uravnoteženost poročanja nujna vsakokratna novinarska norma ali kolaps uredniške avtonomije? Smo mediji preveč površni ne le v razkrivanju afer, pač pa tudi pri predstavljanju pozitivnih in uspešnih zgodb? Kakšen je davek zahtevani hitrosti, kdo ne dela domačih nalog in zakaj lahko članek tudi ubija? Na festivalu Naprej/Forward je medijskim vsebinam in novinarski stroki ogledalo nastavilo 5 sogovornikov, ki opazujejo ali sooblikujejo medijsko krajino pri nas.
Menda smo Slovenci inovativen narod. Pa vendar v Evropski uniji nismo med najboljšimi. V zgodovini smo prispevali izum fotografije na stekleni plošči kaplana Janeza Avguština Puharja, Jurij Vega je znan po točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka, Janez Puh pa je leta 1889 izdelal prvo kolo, ki je bilo priročnejše in varnejše kot dotedanja. Kazalec naše današnje inovativnosti je že nekaj let Slovenski forum inovacij, ki je letos potekal devetič. V vseh devetih letih je bilo prijavljenih skupaj 1542 inovacij.
V reakciji smo tokrat pod drobnogled vzeli 3D tisk, natančneje, kako se je razvijal in kje so njegove prednosti in slabosti.
S premikom ure na zimski čas in jesenskim krajšanjem dneva se dozdeva, da se v naš vsakdanjik plazi tema. Toda se res? V sodobni digitalni dobi spreminjanja cikla svetloba-tema skorajda ne zaznamo več – na vsakem koraku so luči! Ne brlijo le na ulicah in trgih, včasih tudi tam, kjer ni treba; temveč se trdovratno bleščijo tudi v naših domovih – in to pozno v noč, ko bi moralo naše telo počivati. Kako svetla je sedanjost in ali je to mračna napoved za prihodnost, se s strokovnjaki sprašujemo v sobotni Reakciji.
Čeprav so majhne, merijo le približno 30 krat 40 milimetrov, pa je okoli njih vedno polno zgodb. Z njimi se po svetu spomnijo na številne osebe, živalske vrste, dogodke in posebnosti države. Bolj ali manj posrečeno. Egipčanska pošta je na znamki, posvečeni Sueškemu prekopu uporabila motiv Panamskega. Pri nas so jih zadnje čase najbolj obletavali netopirji, ko se je izkazalo, da so uporabljene fotografije na naših poštnih znamkah pobrane z interneta brez vednosti tujih avtorjev fotografij. Kdo preverja avtentičnost motivov poštnih znamk, če sploh kdo, in kaj je močnejše: etični kodeks oblikovalca ali internet, ki ponuja lažjo pot do oblikovanja? Vse to nas bo zanimalo v sobotni Reakciji, kjer bomo preverili tudi, kakšna je sploh pot poštne znamke, preden pristane v albumih filatelistov.
Posvečamo se rekreaciji starejših. Sredi oktobra je namreč spet čas za Simbiozo, ki je tokrat namenjena gibanju. Kakšna vadba je najbolj primerna, kako lahko tudi športni centri privabijo starejše in kdo so tisti oranžni poskočneži, ki vsako jutro širom Slovenije pretegujejo svoje telo?
Ljubezni in partnerstvu oseb z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem zdravju načeloma ne javnost ne stroka ne nasprotujeta več, še vedno pa ostaja tabu njihova spolnost in odločanje o rojstvu otrok. Kdo torej pri osebah z odvzeto opravilno sposobnostjo odloča o tem, koliko ljubezni smejo tudi udejanjiti?
V tokratni Reakciji se odzivamo na porast zastrupitev z alkoholom med mladimi. Kaj lahko storijo starši, kako ustrezna in učinkovita je zakonodaja? In kako se nenazadnje spreminja odnos mladih do alkohola?
Tretjo septembrsko soboto, na mednarodni dan gluhih, bomo sledili motu letošnjega tedna gluhih »raznolikost bogati« in predstavili nekaj zanimivih koščkov kulturnega mozaika. V eni izmed preteklih Reakcij smo že razširjali obzorja kulturnega, takrat smo pozornost namenili dostopnosti do kulturnih ustanov. Tokrat pa obzorja širimo s kulturniki, ki s svojim delom rušijo stereotipe, gradijo mostove, opogumljajo in osveščajo, predvsem pa (so)ustvarjajo naš raznolik kulturni prostor.
Povezovanje ljudi za skupni prevoz v službo v večja slovenska mesta, ki sopotnike iščejo tudi s pomočjo spleta, je že postalo nekaj običajnega. Medtem ko pri nas še vedno ni prisotna aplikacija UBER, ki predstavlja alternativo taksistom v večjih mestih. Ta povzroča težave predvsem taksistom, ki jim po njihovem mnenju posega v njihovo delo. V Nemčiji so se taksisti in predstavniki UBER-ja že soočili tudi na sodišču. Vseeno pa smo v Reakciji tudi preverili, kdaj bi se lahko v Sloveniji zgodilo, da bi se nekdo začel načrtno ukvarjati s prevozi in to ponujal prek spletne aplikacije, kot ostali.
Na okroglem 10. svetovnem kongresu o divjem prašiču je Slovenija gostila približno 100 strokovnjakov iz 22 držav starega kontinenta, pa tudi držav z drugih celin. Tudi divji prašič živi na vseh celinah, na nekatere je prišel ob pomoči človeka, drugam si je pomagal sam.
Neveljaven email naslov