Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.
Stabilnost Makedonije so zamajali protivladni protesti in spopadi v mestu Kumanovo
Ko je Makedonija 8. septembra 1991 razglasila neodvisnost, je na takrat nemirnem Balkanu, poleg naše države, veljala za vzorno učenko – državo so namreč Makedonci razglasili brez kapljice prelite krvi, na miren in demokratičen način, s 95,1-odstotno potrditvijo referenduma o neodvisnosti. A z leti, ki so sledila, se država ni zmogla spopasti z naraščajočim nezadovoljstvom prebivalcev, ki je bilo posledice ekonomske in politične nestabilnosti, naraščajoče družbene neenakosti in etničnega spora med Makedonci in Albanci, ki predstavljajo četrtino prebivalstva te približno dvomilijonske države.
Kumanovo je pretekli konec tedna pretresel več kot 24 ur trajajoči spopad med posebnimi policijskimi enotami in oboroženo skupino kosovskih Albancev, ki naj bi načrtovali množične morilske napade na trgovska središča in športne dogodke. 22 umrlih v spopadih v Kumanovu, od tega je bilo 8 policistov, je prebivalcem Makedonije hitro priklicalo v spomin krvavo leto 2001, še posebej zato, ker se tudi v primeru spopada v Kumanovem omenja Osvobodilno vojsko Kosova. Pa vendar mnogi Makedonci. Po Kumanovem je zato nastopil čas za razmislek: kako stabilna, v etničnem smislu, je pravzaprav Makedonija 14 let po podpisu Ohridskega sporazuma, ki naj bi poskrbel za medetični mir v tej državi?
“Prvič po neodvisnosti so vse etnične skupine združene. To je nekaj, kar močno čutimo, Makedonija je od nekdaj želela biti mirna država.”
Bistra Kumbaroska, mlada Makedonka, ki živi v Avstriji
Etnične skupine so združili tudi protesti proti vladajoči politični eliti, ki se medtem nadaljujejo v Makedoniji. Makedonski vladi je očitano marsikaj, od tega, da naj bi štiri leta nezakonito prisluškovala okoli 20.000 ljudem, vključno z novinarji, sodniki, veleposlaniki, opozicijskimi politiki in upravniki policije. Vlada Nikole Gruevskega naj bi skušala prikriti tudi uboj 22-letnega Martina Neškovskega, ki je umrl v pretepu s posebnimi policijskimi enotami na noč parlamentarnih volitev leta 2011. Pritiski na politično elito, tudi po kumanovskem spopadu, so sicer že sprožili menjave na vrhu makedonske oblasti – med drugim sta odstopila ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska in vodja obveščevalne službe Saša Mijalkov. Sle po menjavi oblasti v Makedoniji se še niso umirilie, a ob napovedanih protestih se hkrati pripravlja tudi miting v podporo aktualni vladi. Protesti so dobili mednarodno noto, širijo se tudi v Ljubljano, kjer bo potekal “Javni Zbor – Solidarnost za Makedonijo”. Organizatorji pravijo, da je njihov cilj opozoriti, da so zaskrbljeni nad prihodnostjo Makedonije, politična prerekanja jih ne zanimajo.
“Jasno je, da ta shod sovpada s protivladinimi protesti, imam celo informacije, da je idejo za shod v Ljubljani dobila in za organizacijo poskrbela makedonska opozicija. Zato se ne more dokončno opredeliti kakšen je namen tega shoda, razen tega, da je to del vseh dejanj opozicije za zamenjavo oblasti v Makedoniji.”
Tomi Dimitrovski, veleposlanik Makedonije v Sloveniji
Že ob samem začetku tamkajšnjega spopada političnim opcijam podrejeni makedonski mediji predstavljajo vrsto zavajujočih informacij, od tega, da naj bi napade zrežirala ena oziroma druga politična opcija, do drugih, ki tudi mejijo na verjetno.
“Če ne bi imeli Twitterja, dejansko o dogajanju v Makedoniji ne bi dosti vedeli. Kolega iz Skopja mi je povedal, da makedonske medije bere le še vlada. Teorije zarote pa so bile na Balkanu vedno popularen šport.”
Dr. Rok Zupančič, FDV
Tako se le še poglablja poglavitna frustracija makedonskega prebivalstva, komu v tej krizni situaciji, v kateri se je znašla Makedonija, še lahko verjamejo.
V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.
Stabilnost Makedonije so zamajali protivladni protesti in spopadi v mestu Kumanovo
Ko je Makedonija 8. septembra 1991 razglasila neodvisnost, je na takrat nemirnem Balkanu, poleg naše države, veljala za vzorno učenko – državo so namreč Makedonci razglasili brez kapljice prelite krvi, na miren in demokratičen način, s 95,1-odstotno potrditvijo referenduma o neodvisnosti. A z leti, ki so sledila, se država ni zmogla spopasti z naraščajočim nezadovoljstvom prebivalcev, ki je bilo posledice ekonomske in politične nestabilnosti, naraščajoče družbene neenakosti in etničnega spora med Makedonci in Albanci, ki predstavljajo četrtino prebivalstva te približno dvomilijonske države.
Kumanovo je pretekli konec tedna pretresel več kot 24 ur trajajoči spopad med posebnimi policijskimi enotami in oboroženo skupino kosovskih Albancev, ki naj bi načrtovali množične morilske napade na trgovska središča in športne dogodke. 22 umrlih v spopadih v Kumanovu, od tega je bilo 8 policistov, je prebivalcem Makedonije hitro priklicalo v spomin krvavo leto 2001, še posebej zato, ker se tudi v primeru spopada v Kumanovem omenja Osvobodilno vojsko Kosova. Pa vendar mnogi Makedonci. Po Kumanovem je zato nastopil čas za razmislek: kako stabilna, v etničnem smislu, je pravzaprav Makedonija 14 let po podpisu Ohridskega sporazuma, ki naj bi poskrbel za medetični mir v tej državi?
“Prvič po neodvisnosti so vse etnične skupine združene. To je nekaj, kar močno čutimo, Makedonija je od nekdaj želela biti mirna država.”
Bistra Kumbaroska, mlada Makedonka, ki živi v Avstriji
Etnične skupine so združili tudi protesti proti vladajoči politični eliti, ki se medtem nadaljujejo v Makedoniji. Makedonski vladi je očitano marsikaj, od tega, da naj bi štiri leta nezakonito prisluškovala okoli 20.000 ljudem, vključno z novinarji, sodniki, veleposlaniki, opozicijskimi politiki in upravniki policije. Vlada Nikole Gruevskega naj bi skušala prikriti tudi uboj 22-letnega Martina Neškovskega, ki je umrl v pretepu s posebnimi policijskimi enotami na noč parlamentarnih volitev leta 2011. Pritiski na politično elito, tudi po kumanovskem spopadu, so sicer že sprožili menjave na vrhu makedonske oblasti – med drugim sta odstopila ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska in vodja obveščevalne službe Saša Mijalkov. Sle po menjavi oblasti v Makedoniji se še niso umirilie, a ob napovedanih protestih se hkrati pripravlja tudi miting v podporo aktualni vladi. Protesti so dobili mednarodno noto, širijo se tudi v Ljubljano, kjer bo potekal “Javni Zbor – Solidarnost za Makedonijo”. Organizatorji pravijo, da je njihov cilj opozoriti, da so zaskrbljeni nad prihodnostjo Makedonije, politična prerekanja jih ne zanimajo.
“Jasno je, da ta shod sovpada s protivladinimi protesti, imam celo informacije, da je idejo za shod v Ljubljani dobila in za organizacijo poskrbela makedonska opozicija. Zato se ne more dokončno opredeliti kakšen je namen tega shoda, razen tega, da je to del vseh dejanj opozicije za zamenjavo oblasti v Makedoniji.”
Tomi Dimitrovski, veleposlanik Makedonije v Sloveniji
Že ob samem začetku tamkajšnjega spopada političnim opcijam podrejeni makedonski mediji predstavljajo vrsto zavajujočih informacij, od tega, da naj bi napade zrežirala ena oziroma druga politična opcija, do drugih, ki tudi mejijo na verjetno.
“Če ne bi imeli Twitterja, dejansko o dogajanju v Makedoniji ne bi dosti vedeli. Kolega iz Skopja mi je povedal, da makedonske medije bere le še vlada. Teorije zarote pa so bile na Balkanu vedno popularen šport.”
Dr. Rok Zupančič, FDV
Tako se le še poglablja poglavitna frustracija makedonskega prebivalstva, komu v tej krizni situaciji, v kateri se je znašla Makedonija, še lahko verjamejo.
Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim pritrdilo odločitvi francoskega pravosodja, ki je dalo zeleno luč, da 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta odklopijo z aparata, ki ga ohranja pri življenju. Gre za odločitev, ki v Evropi predstavlja prelomnico, saj je Lambertu podobnih primerov samo v Franciji več tisoč. Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope in ali so se vrata v zvezi z legalizacijo evtanazije v Evropi s tem res priprla?
Prodaja pametnih telefonov se še vedno zelo povečuje. To velja tako za Slovenijo kot cel svet. Kar 80 odstotkov mladostnikov med 13 in 17 letom in skoraj 90 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, uporablja pametne telefone. Ti še zdaleč niso več naprave za izmenjevanje tekstovnih sporočil in klicev, ampak se razvijajo v naprave za širjenje eksplicitnih fotografij in posnetkov. Kljub temu je danes še zmeraj številnim posameznikom nepoznan izraz seksting, čeprav je bil leta 2009 eden od finalistov za besedo leta pri ameriškem slovarju New Oxford American Dictionary.
Presenetljiv in presunljiv je podatek, da se v javnih kuhinjah prehranjuje vse več družin z mladoletnimi otroki.
Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.
Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, a tako rekoč neraziskana dejavnost. Kdaj bomo dobili obsežnejše primerjalne študije tega področja? Ali prepoznamo v njej vrhunskost, nemalokrat na ravni profesionalcev? Zakaj je v primerjavi s profesionalno kulturo ljubiteljska redkeje, če sploh, zastopana v medijih? Kako je s financiranjem tega področja? In nenazadnje, ali v poskusih razumevanja ljubiteljske kulture dualizem profesionalno - ljubiteljsko morda pretirano poudarjamo? Navsezadnje druga z drugo dobro sodelujeta.
V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.
Prodaja gramofonskih plošč zadnja leta narašča. Številni to pripisujejo trenutni modni muhi, spet drugi v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem ljubitelji glasbe in zbiralci. Čeprav prodaja glasbe na splošno še vedno upada in so današnji zapisi na vinilnih ploščah drugačni, pa je nostalgija nekaterih toliko večja.
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase? Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.
Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.
Vrhunski športni dosežki so plod mnogih dejavnikov: prirojenega talenta, psihološke pripravljenosti, sreče in seveda mnogih ur treninga. Katera od teh komponent je najpomembnejša? Športniki večinoma pravijo, da brez trdega dela ni uspeha, ne glede na talentiranost posameznika.
Tokrat smo se v Reakciji osredotočili na drobni tisk cenikov oziroma pogodb, ki jih sklepate z vašimi mobilnimi operaterji. Ste kdaj preverili, kaj vam ponujajo pod besedo neomejeno? Pri klicih in SMS oziroma MMS sporočilih porabniki nimamo težav, ta pa nastopi pri prenosu podatkov, kjer nas po določeni količini operaterji večinoma tako zamejijo s hitrostjo, da naš mobilni internet postane povsem neuporaben. Omejena neomejenost torej.
V sobotni Reakciji odkrivamo vpliv družbenih omrežij na identiteto posameznika in partnerske odnose.
Pred leti so nas v čakalnicah zdravstvenih zavodov bombardirali z oglasi za klobase, pnevmatike, bančne storitve, medicinske sestre in zdravniki pa so nas prepričevali, kako super so določeni komercialni izdelki, saj so za promocijo prejeli neko nagrado. Ravno v zdravstvenih ustanovah ljudje oglase bolj čustveno zaznavamo in ti imajo na nas večji prepričevalni učinek. Kako je urejeno oglaševanje v javnih zdravstvenih zavodih, smo preverjali v Sobotni reakciji.
Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.
Otroci s tremi biološkimi starši? Morda se sliši strašljivo, a gre za postopek, ki bi preprečil dedni prenos bolezni in tako obudil upanje mnogih družin, ki se spopadajo z genetskimi obolenji. Velika Britanija je prva država na svetu, ki bo zelo verjetno odobrila za mnoge sporen postopek. Kaj pravzaprav prinaša nov postopek, kakšna etična vprašanja sproža in ali smo nanj pripravljeni tudi že v Sloveniji?
Vojaško rabo t. i. dronov oz. trotov zanemarjamo in se posvečamo zasebni uporabi. Naj bo to hobi ali pa kot ponudba storitev povezanh s t. i. droni, kar že ponujajo nekateri naši podjetniki. Govorimo o primerih izvirnih praks rabe daljinsko vodenih letečih naprav, težnjah po reguliranju uporabe in prihodnosti.
Se kdaj vprašate, koliko kamer vas ujame ob vsakodnevnih opravkih? Če bi živeli v Londonu, bi vas na sprehodu posnelo kar nekaj sto kamer. Podatki so različni, a v Veliki Britaniji naj bi bilo nameščenih od štiri do šest milijonov videokamer, večina naj bi jih bila v zasebni lasti. Pri nas so številke seveda manjše. 15.000 kamer naj bi imel nameščenih javni sektor, poslovni 45.000, 1650 pa naj bi jih bilo nameščenih na avtocestah. Koliko je kamer v zasebni lasti, ne vemo – postavi jo lahko vsak, a le na svoje dvorišče. Videonadzor je namreč upravičen vedno in samo takrat, ko varuje posameznika ali premoženje, vsak primer posebej pa preveri državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov. Kaj se torej dogaja z videonadzorom ob naraščajočih željah po neprestanem snemanju? Več v tokratni sobotni Reakciji.
Grčija, država, ki je v času krize izgubila 25 odstotkov BDP, javni dolg pa iz 110 odstotkov BDP-ja povečala na 160 odstotkov, je tik pred parlamentarnimi volitvami, na katerih se zmago napoveduje levi stranki Siriza, ki jo pogosto zmotno imenujemo kar za radikalno levico. Kakšne posledice bi lahko imele politične spremembe v Grčiji tako na notranje kot širše evropske razmere, raziskujemo v sobotni oddaji Reakcija.
Neveljaven email naslov