Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009?
Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno treba zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov.
Najbolj kritični …
Znanstveniki opozarjajo, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon. “Ta vrednost je višja, kot je bila kadar koli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let, to je vsekakor mejnik,” je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov v Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tains.
Zaradi učinka tople grede naj bi svetovna temperatura brez ustreznih ukrepov narasla za pet stopinj Celzija. Druga preteča težava je naraščajoča gladina morja. Oceanograf Michael Ablain je opozoril, da je “od leta 1992 do danes gladina morja rasla za 3,3 milimetra na leto. Po naših meritvah naj bi morska gladina v prihodnje narasla od pol do enega metra, kar bi imelo zelo slabe posledice za velik del svetovne populacije.”
Ena od takih držav je na primer Tuvalu v Tihem oceanu, kjer najvišji vrh ne presega petih metrov. Zaradi naraščajoče gladine morja se bo moral odseliti velik del prebivalstva. Tamkajšnji premier Enele Sopoaga pravi, da se otok že zdaj spopada z erozijo, težave imajo z varnostjo hrane in onesnaženo vodo. Zahtevajo doslednejša prizadevanja za ustavitev podnebnih sprememb.
Te dni je v okviru pariške konference gostoval tudi Elon Musk, izvršni direktor družb Tesla Motors in SpaceX. Temeljni problem dandanes po njegovem predstavlja način življenja, ki še naprej temelji na porabi ogljika in njegovih spojin. “To je norost,” pravi, “prav zaradi tega si vse drugačne iniciative in alternative le lomijo zobe.”
“Ne zavedamo se, da lahko najhujši scenarij podnebnih sprememb prinese hujše uničenje kot vse dozdajšnje vojne skupaj.” – Elon Musk, Tesla Motors
In kdo je najbolj odgovoren za to, kdo ima največji okoljski dolg? “Zgodovinsko gledano so največji onesnaževalec ZDA, sledi Evropska unija,” pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Med novimi onesnaževalci pa izstopajo Kitajska, Indija, Indonezija …
Nujen globalen pristop
Tovrstna problematika je že tako napredovala, da bomo morali seči dlje od iniciativ posameznikov ali lokalnih skupnosti in angažiranih skupin. Terja globalen pristop, je jasen bioetik in filozof Luka Omladič. “Podnebnih sprememb se je nujno lotiti od zgoraj; sam kapital, sam trg tega ni sposoben narediti.”
Zato se svetovni voditelji že od začetka 90. let prejšnjega stoletja trudijo, da bi dosegli korenit skupen pristop k problematiki podnebnih sprememb. Pomemben tovrstni vrh je bila svetovna konferenca Združenih narodov leta 1992 v Riu de Jeneiru, pet let pozneje je sledil Kjotski protokol, po katerem naj bi emisije do leta 2012 zmanjšali za pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Združenih držav Amerike ni bilo med podpisnicami, veljati je začel šele leta 2004, ko mu je podpis namenila Rusija. Svet je nato znova iskal rešitev za nadaljnje korake leta 2007 na Baliju, zatem leta 2009 v Köbenhavnu. Od tega vrha so si obetali res veliko, izkupiček pa je bil boren. Vsi so se sicer strinjali, da je nujno zmanjšanje emisij, a pravno zavezujočega dokumenta nismo dobili. Države zdaj v Parizu tečejo novi krog.
“Pariška pogajanja so bistveno bolje politično podprta, večja prizadevanja potekajo zadnjih šest let. Industrija je veliko bolj pripravljena. Kar nekaj indicev je, da smo lahko optimisti. A sporazum mora biti dovolj oster in pravno zavezujoč, da bomo lahko govorili o uspehu,” je še jasna Kajfež Bogatajeva.
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009?
Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno treba zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov.
Najbolj kritični …
Znanstveniki opozarjajo, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon. “Ta vrednost je višja, kot je bila kadar koli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let, to je vsekakor mejnik,” je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov v Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tains.
Zaradi učinka tople grede naj bi svetovna temperatura brez ustreznih ukrepov narasla za pet stopinj Celzija. Druga preteča težava je naraščajoča gladina morja. Oceanograf Michael Ablain je opozoril, da je “od leta 1992 do danes gladina morja rasla za 3,3 milimetra na leto. Po naših meritvah naj bi morska gladina v prihodnje narasla od pol do enega metra, kar bi imelo zelo slabe posledice za velik del svetovne populacije.”
Ena od takih držav je na primer Tuvalu v Tihem oceanu, kjer najvišji vrh ne presega petih metrov. Zaradi naraščajoče gladine morja se bo moral odseliti velik del prebivalstva. Tamkajšnji premier Enele Sopoaga pravi, da se otok že zdaj spopada z erozijo, težave imajo z varnostjo hrane in onesnaženo vodo. Zahtevajo doslednejša prizadevanja za ustavitev podnebnih sprememb.
Te dni je v okviru pariške konference gostoval tudi Elon Musk, izvršni direktor družb Tesla Motors in SpaceX. Temeljni problem dandanes po njegovem predstavlja način življenja, ki še naprej temelji na porabi ogljika in njegovih spojin. “To je norost,” pravi, “prav zaradi tega si vse drugačne iniciative in alternative le lomijo zobe.”
“Ne zavedamo se, da lahko najhujši scenarij podnebnih sprememb prinese hujše uničenje kot vse dozdajšnje vojne skupaj.” – Elon Musk, Tesla Motors
In kdo je najbolj odgovoren za to, kdo ima največji okoljski dolg? “Zgodovinsko gledano so največji onesnaževalec ZDA, sledi Evropska unija,” pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Med novimi onesnaževalci pa izstopajo Kitajska, Indija, Indonezija …
Nujen globalen pristop
Tovrstna problematika je že tako napredovala, da bomo morali seči dlje od iniciativ posameznikov ali lokalnih skupnosti in angažiranih skupin. Terja globalen pristop, je jasen bioetik in filozof Luka Omladič. “Podnebnih sprememb se je nujno lotiti od zgoraj; sam kapital, sam trg tega ni sposoben narediti.”
Zato se svetovni voditelji že od začetka 90. let prejšnjega stoletja trudijo, da bi dosegli korenit skupen pristop k problematiki podnebnih sprememb. Pomemben tovrstni vrh je bila svetovna konferenca Združenih narodov leta 1992 v Riu de Jeneiru, pet let pozneje je sledil Kjotski protokol, po katerem naj bi emisije do leta 2012 zmanjšali za pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Združenih držav Amerike ni bilo med podpisnicami, veljati je začel šele leta 2004, ko mu je podpis namenila Rusija. Svet je nato znova iskal rešitev za nadaljnje korake leta 2007 na Baliju, zatem leta 2009 v Köbenhavnu. Od tega vrha so si obetali res veliko, izkupiček pa je bil boren. Vsi so se sicer strinjali, da je nujno zmanjšanje emisij, a pravno zavezujočega dokumenta nismo dobili. Države zdaj v Parizu tečejo novi krog.
“Pariška pogajanja so bistveno bolje politično podprta, večja prizadevanja potekajo zadnjih šest let. Industrija je veliko bolj pripravljena. Kar nekaj indicev je, da smo lahko optimisti. A sporazum mora biti dovolj oster in pravno zavezujoč, da bomo lahko govorili o uspehu,” je še jasna Kajfež Bogatajeva.
Čas je za zadnjo v seriji jesenskih oddaj o rekreaciji, ki smo jo tokrat posvetili pripravam na Ljubljanski maraton. Ta bo v tem koncu tedna že 26.-ič napolnil ljubljanske ulice, sobota je tradicionalno namenjena mlajši populaciji, v nedeljo pa skupno število prijavljenih tekačev in tekačic presega nekaj več kot 10.000. V središču Ljubljane bo dogajanje spremljala tudi naša radijska ekipa. Za ogrevanje pred maratonom sta se Jure Jeromen in Nina Smole pridružila skupini tekačev, ki redno vadi pod vodstvom Urbana Praprotnika. Ekipa začetnikov zaenkrat še ne razmišlja o udeležbi na maratonu, udeleženci trenutno zgolj uživajo v odkrivanju svojih tekaških sposobnosti. Preverimo, kako izgleda njihov trening.
Čas je za zadnjo v seriji jesenskih oddaj o rekreaciji, ki smo jo tokrat posvetili pripravam na Ljubljanski maraton. Ta bo v tem koncu tedna že 26.-ič napolnil ljubljanske ulice, sobota je tradicionalno namenjena mlajši populaciji, v nedeljo pa skupno število prijavljenih tekačev in tekačic presega nekaj več kot 10.000. V središču Ljubljane bo dogajanje spremljala tudi naša radijska ekipa. Za ogrevanje pred maratonom sta se Jure Jeromen in Nina Smole pridružila skupini tekačev, ki redno vadi pod vodstvom Urbana Praprotnika. Ekipa začetnikov zaenkrat še ne razmišlja o udeležbi na maratonu, udeleženci trenutno zgolj uživajo v odkrivanju svojih tekaških sposobnosti. Preverimo, kako izgleda njihov trening.
Razsežnosti podnebnih sprememb so znanstveno dokazane in zahtevajo takojšnje ukrepanje, če želimo preprečiti nepovratno poslabšanje pogojev za življenje nas in naših potomcev. Podnebne spremembe ogrožajo prav vse dele slovenske družbe, vse naše dejavnosti in naše dolgoročno preživetje. Suše, vročinski valovi, poplave in neurja so vse pogostejši in intenzivnejši. Bi vlada morala podnebne spremembe pripoznati kot nacionalno krizo ter jih začeti obravnavati prioritetno in sistemsko? Gostji: Katarina Bervar Sternad iz pravno informacijskega centra nevladnih organizacij PIC in Gaja Brecelj iz slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera.
11 mesecev pred začetkom olimpijskih iger v Tokiu nas je na svetovnem prvenstvu v japonskem glavnem mestu navduševala plezalka Janja Garnbret, ki jo japonski kolegi novinarji že vidijo kot prvo olimpijsko zmagovalko v tej novi disciplini pod petimi krogi. Prihodnji teden bodo za svetovne naslove v Tokiu tekmovali še judoisti, kmalu pa bomo izvedeli tudi za osnovni seznam naših športnikov na igrah 32. olimpijade.
Ruanda je najgosteje naseljena država v Afriki, v kateri mora dobrih 60 odstotkov ljudi preživeti z dobrim evrom na dan. Kot v številnih afriških državah se tudi v Ruandi borijo z veliko revščino, pomanjkanjem izobrazbe, v številnih predelih še vedno nimajo elektrike, infrastruktura je slaba. Številni ljudje živijo v hišah, ki so zgrajene iz blata, kuhajo na odprtem ognju, zemlje ne gnojijo, plazovi jim pogosto odnesejo še tisto malo zemlje, ki jo obdelujejo.
Pred dvema letoma so na Agenciji za varnost prometa pripravili analizo, ki je pokazala, da so kolesarji kar precejšnji prekrškarji cestnoprometnih predpisov. Nekateri to tudi sami priznajo, na primer da vožnja po napačni strani ceste zanje ni nič nenavadnega, prav tako jih ne ustavi rdeča luč na semaforju. Med pogostejšimi prekrški, zabeleženimi na Policiji, je tudi uporaba mobitela in slušalk na kolesu. A vendar pravijo drugi, ne gre za to, da delamo prekrške samo kolesarji ali samo vozniki avtomobilov, prekrške delamo ljudje in raje kot da kažemo eden na drugega, se posvetimo temu, da bodo naše ceste in kolesarske steze, ki so dotrajane in pogosto nelogično speljane, varne. O varnosti in nevarnosti kolesarjev smo se pogovarjali s predsednico Ljubljanske kolesarske mreže Leo Rikato Ružić, trenerjem v Kolesarskem klubu Kranj in bivšim kolesarjem Bojanom Ropretom ter Ivanom Kapunom, vodjo Sektorja prometne policije na Upravi uniformirane policije GPU.
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
Kolesarstvo v zadnjih letih ob velikih uspehih domačih tekmovalcev in ozaveščanju o zdravem načinu življenja v Sloveniji počasi postaja nacionalni šport. A to s seboj prinaša tudi nevšečnosti in celo nevarnosti, saj se je tudi pri kolesarjenju ali navijanju ob cestah treba držati napisanih in nenapisanih pravil. Pretirano zagreto navijanje in celo potiskanje lahko tekmovalce spravi v nevarnost, skupinska rekreativna vožnja na cestah je prav tako lahko zelo nevarna za vse udeležence v prometu, če skupina kolesarjev ne vozi v pravi formaciji. O kolesarskem bontonu se s strokovnjaki in poznavalci pogovarjamo tam, kjer jih v teh dneh najdemo največ - na Dirki po Sloveniji.
Planinska zveza to soboto znova organizira dan planincev ali uradno “Dan slovenskih planinskih doživetij”. Srečanje ljubiteljev hoje vkreber smo izkoristili za nekaj koristnih napotkov pred poletno sezono, ki je ta trenutek sicer še zelo zimska. Med 10.00 in 12.30 smo na Valu 202 preverili tudi, kakšno finančno in turistično priložnost predstavlja planinstvo za Slovenijo ter kako zeleno in okoljsko ozaveščeno je, poseben poudarek pa smo letos odmerili tudi vlogi merkacistov v gorah in temu, kako v njihove vrste pritegniti več mladih. V živo se je z Lisce z gosti oglašal Aleš Smrekar.
Eno izmed bolj priljubljenih načinov počitnikovanja postaja potovanje z avtodomom. Slovenija se uvršča med države z največ avtodomi na prebivalca. Na kaj moramo paziti, če se za izposojo ali nakup avtodoma odločimo prvič, in ali res avtodomarstvo predstavlja zgolj in samo svobodo?
V Sloveniji živijo tri največje evropske zveri: rjavi medved, volk in ris. Medvedja in volčja populacija sta v odlični kondiciji, pri risih pa se zgodba o uspehu konča. So tik pred ponovnim izumrtjem, po najbolj optimističnih ocenah jih je le še okoli 20. A težava ni slabo upravljanje ali ravnanje z risi ampak genetika. Vsi risi, ki poseljujejo Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino so namreč potomci 6 slovaških risov, ki so jih v kočevskih gozdovih izpustili leta 1973. Zato si slovenski strokovnjaki že več kot desetletje in pol prizadevajo, da bi okrepili domačo populacijo risov, minuli torek pa so ta prizadevanja le začela uresničevati. V gozd pri Loškem potoku so izpustili prvega od 14 risov, ki jih nameravajo v okviru projekta LIFE LINX preseliti iz Romunije in Slovaške v Slovenijo in na Hrvaško.
V četrtek se je s finalom deseterice najboljših v obeh konkurencah, končala letošnja izvedba akcije Najboljši za volanom. Spet je bila rekordna – več kot 3300 mladih voznic in voznikov se je tokrat merilo za končno zmago in lepe nagrade, predvsem pa nabiralo izkušnje, ki jim bodo v dolgi vozniški karieri prišle še kako prav. Prvič sta bili konkurenci ločeni, tako da sta zmagovalca dva – Laura Cerovšek in Luka Gril.
V začetku leta smo praznovali sto let od izida prvih slovenskih poštnih znamk, znanih pod skupnim imenom verigarji. 3. januarja 1919 sta namreč izšli prvi znamki z motivom sužnja, ki trga verige. Ker je šlo za obdobje po prvi svetovni vojni, ko so bile razmere težke, je bil pri tisku uporabljen ves razpoložljivi material in tudi zato so verigarji v svetovni filateliji svojevrsten fenomen. Sicer pa v filateliji velja, da so najzanimivejše znamke iz obdobij, ki niso dolgo trajala, in vojne so že taki primeri, pravi filatelist Saša France. Znamke so imele v vojni velik pomen in so bile nekakšen atribut državnosti. Posebnost druge svetovne vojne na našem ozemlju je bila tudi partizanska pošta. Ta sicer znamk ni imela, je pa imel zamisel zanje slikar in začetnik slovenske umetniške grafike, Božidar Jakac.
Približno odstotek vseh registriranih vozil lani pri nas je poganjala elektrika, na Nizozemskem pa že danes vsak tretji na novo registrirani avto poganja elektrika. Kakšna bo e-mobilna prihodnost v Sloveniji, kakšne so njene prednosti, slabosti, omejitve in kako se je lotiti?
V nekaterih športnih panogah se obračajo milijarde, toda večina profesionalnih športnikov mora po koncu kariere v službo. Mnogi so že doslej kariero povezovali s študijem. Olimpijski komite Slovenije zdaj vodi evropski projekt certificiranja športnikom prijaznega izobraževanja, v katerem sodeluje šest držav. Kakšen je namen projekta, kaj izobrazba pomeni športnikom in kaj bi se lahko spremenilo, v tokratni sobotni reakciji.
Za transmaščobne kisline ali transmaščobe ne velja le, da so škodljive za naše telo in da so zanj nepotrebne, pač pa po novem tudi, da so nedovoljene. 7. aprila se namreč izteče prehodno obdobje, v katerem so se morali izdelovalci živil prilagoditi Pravilniku o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih. Ta pravi, da ni več dovoljeno tržiti živil z več kot 2 gramoma industrijsko dodanih transmaščob na 100 g maščob. Kot ob tem poudarja profesor doktor Igor Pravst, vodja državnega raziskovalnega projekta Transmaščobe v živilih z Inštituta za nutricionistiko, je naš pravilnik najstrožji. V drugih državah, ki so že prepovedale transmaščobe, ta pravila veljajo le za živila, ki se prodajajo kupcem, pri nas pa tudi za tista, ki se prodajajo na debelo. Anja Palman, inšpektorica za hrano z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa dodaja, da je na primer pri margarinah, ki so na policah, vsebnost transmaščob skladna s pravilnikom, saj gre pri proizvodnji za sodobne tehnologije in primerno izbiro olja
Vplivnostni marketing je pri nas vse pogosteje uporabljena besedna zveza. Ob tej pa tudi beseda vplivneži oziroma influencerji. Fejmiči, kot jim pravijo mlajši, so povečini medijsko prepoznavni ljudje, pisci blogov, uporabniki družbenih omrežij, ki s svojimi objavami vplivajo na odločitve in življenjski slog tistih, ki jim sledijo. Sodelovanje z vplivneži se izplača podjetjem in agencijam, saj tem potrošniki zaradi njihove pristne komunikacije, zanimivosti in poistovetenja z njimi, zaupajo bolj kot klasičnim oglasom, pa čeprav gre v ozadju tudi pri njih morda za plačano vsebino.
Organizacija ITF, Ustanova za krepitev človekove varnosti, v Bosni in Hercegovini deluje že 20 let. Primarna naloga ob ustanovitvi je bila čiščenje minskih polj in posledično tudi pomoč žrtvam min. V dvajsetih letih se je vsebinski in geografski del organizacije razširil. Pred dvema letoma so začeli s pilotnim projektom uvajanja mediacije v šolah. Zakaj je treba reševanje sporov na miren način začeti upeljevati že pri najmlajših ter kaj z mediacijo v osnovnih šolah sploh lahko dosežemo?
Število medvedov se je pri nas v zadnjih 20 letih povečalo s približno 400 na – po grobih ocenah – kakšnih 1000, vendar število konfliktov med človekom in medvedom ne narašča. Največ zaslug za to imajo slovenski strokovnjaki, zaradi katerih imamo v Sloveniji enega najboljših sistemov upravljanja populacije rjavega medveda na svetu. Čeprav so naši strokovnjaki med kolegi v svetu visoko cenjeni, pa številni dvomijo o njihovem delu in strokovnosti. V sodelovanju z drugimi strokovnimi službami namreč pripravijo predloge za odstrel medvedov, edini res učinkoviti način za uravnavanje populacije, ki nima naravnih sovražnikov, vendar so nekateri naravovarstveniki dosegli prepoved izvajanja odloka, po katerem bi letos lovci lahko odstrelili 175 medvedov. Preveč, ravno prav ali še premalo?
Na letošnjem festivalu Ment je bila predstavljena tudi mednarodna pobuda Keychange za večjo spolno uravnoteženost in opolnomočenje žensk v glasbeni industriji ter med nastopajočimi na glasbenih festivalih. Pobudi Keychange se je kot prvi festival na tem območju pridružil ljubljanski Ment. Kako pa so o pobudi na festivalu razmišljale nekatere ustvarjalke s področja glasbene industrije iz različnih držav nekdanje Jugoslavije, boste slišali v sobotni Reakciji
Neveljaven email naslov