Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Podnebni pogajalci tečejo nov krog

05.12.2015

Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.

Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009?

Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno treba zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov.

Najbolj kritični …

Znanstveniki opozarjajo, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon.  “Ta vrednost je višja, kot je bila kadar koli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let, to je vsekakor mejnik,” je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov v Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tains.

Zaradi učinka tople grede naj bi svetovna temperatura brez ustreznih ukrepov narasla za pet stopinj Celzija. Druga preteča težava je naraščajoča gladina morja. Oceanograf Michael Ablain je opozoril, da je “od leta 1992 do danes gladina morja rasla za 3,3 milimetra na leto. Po naših meritvah naj bi morska gladina v prihodnje narasla od pol do enega metra, kar bi imelo zelo slabe posledice za velik del svetovne populacije.”

Ena od takih držav je na primer Tuvalu v Tihem oceanu, kjer najvišji vrh ne presega petih metrov. Zaradi naraščajoče gladine morja se bo moral odseliti velik del prebivalstva. Tamkajšnji premier Enele Sopoaga pravi, da se otok že zdaj spopada z erozijo, težave imajo z varnostjo hrane in onesnaženo vodo. Zahtevajo doslednejša prizadevanja za ustavitev podnebnih sprememb.

Te dni je v okviru pariške konference gostoval tudi Elon Musk, izvršni direktor družb Tesla Motors in SpaceX. Temeljni problem dandanes po njegovem predstavlja način življenja, ki še naprej temelji na porabi ogljika in njegovih spojin. “To je norost,” pravi, “prav zaradi tega si vse drugačne iniciative in alternative le lomijo zobe.”

“Ne zavedamo se, da lahko najhujši scenarij podnebnih sprememb prinese hujše uničenje kot vse dozdajšnje vojne skupaj.” – Elon Musk, Tesla Motors

In kdo je najbolj odgovoren za to, kdo ima največji okoljski dolg? “Zgodovinsko gledano so največji onesnaževalec ZDA, sledi Evropska unija,” pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Med novimi onesnaževalci pa izstopajo Kitajska, Indija, Indonezija …

Nujen globalen pristop

Tovrstna problematika je že tako napredovala, da bomo morali seči dlje od iniciativ posameznikov ali lokalnih skupnosti in angažiranih skupin. Terja globalen pristop, je jasen bioetik in filozof Luka Omladič. “Podnebnih sprememb se je nujno lotiti od  zgoraj; sam kapital, sam trg tega ni sposoben narediti.”

Zato se svetovni voditelji že od začetka 90. let prejšnjega stoletja trudijo, da bi dosegli korenit skupen pristop k problematiki podnebnih sprememb. Pomemben tovrstni vrh je bila svetovna konferenca Združenih narodov  leta 1992 v Riu de Jeneiru, pet let pozneje je sledil Kjotski protokol, po katerem naj bi emisije do leta 2012 zmanjšali za pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Združenih držav Amerike ni bilo med podpisnicami, veljati je začel šele leta 2004, ko mu je podpis namenila Rusija. Svet je nato znova iskal rešitev za nadaljnje korake leta 2007 na Baliju, zatem leta 2009 v Köbenhavnu. Od tega vrha so si  obetali res veliko, izkupiček pa je bil boren.  Vsi so se sicer strinjali, da je nujno zmanjšanje emisij, a pravno zavezujočega dokumenta nismo dobili. Države zdaj v Parizu tečejo novi krog.

“Pariška pogajanja so bistveno bolje politično podprta, večja prizadevanja potekajo zadnjih šest let. Industrija je veliko bolj pripravljena. Kar nekaj indicev je, da smo lahko optimisti. A sporazum mora biti dovolj oster in pravno zavezujoč, da bomo lahko govorili o uspehu,” je še jasna Kajfež Bogatajeva.


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Podnebni pogajalci tečejo nov krog

05.12.2015

Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.

Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009?

Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno treba zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov.

Najbolj kritični …

Znanstveniki opozarjajo, da je v ozračju vse več ogljikovega dioksida. Spomladi so tako koncentracije ogljikovega dioksida presegle 400 delcev na milijon.  “Ta vrednost je višja, kot je bila kadar koli v več milijonih let. Pravzaprav je bila zadnjič tako visoka približno pred štirimi milijoni let, to je vsekakor mejnik,” je prepričan vodilni znanstvenik mreže za raziskovanje toplogrednih plinov v Ameriški agenciji za spremljanje oceanov in atmosfere NOAA Pieter Tains.

Zaradi učinka tople grede naj bi svetovna temperatura brez ustreznih ukrepov narasla za pet stopinj Celzija. Druga preteča težava je naraščajoča gladina morja. Oceanograf Michael Ablain je opozoril, da je “od leta 1992 do danes gladina morja rasla za 3,3 milimetra na leto. Po naših meritvah naj bi morska gladina v prihodnje narasla od pol do enega metra, kar bi imelo zelo slabe posledice za velik del svetovne populacije.”

Ena od takih držav je na primer Tuvalu v Tihem oceanu, kjer najvišji vrh ne presega petih metrov. Zaradi naraščajoče gladine morja se bo moral odseliti velik del prebivalstva. Tamkajšnji premier Enele Sopoaga pravi, da se otok že zdaj spopada z erozijo, težave imajo z varnostjo hrane in onesnaženo vodo. Zahtevajo doslednejša prizadevanja za ustavitev podnebnih sprememb.

Te dni je v okviru pariške konference gostoval tudi Elon Musk, izvršni direktor družb Tesla Motors in SpaceX. Temeljni problem dandanes po njegovem predstavlja način življenja, ki še naprej temelji na porabi ogljika in njegovih spojin. “To je norost,” pravi, “prav zaradi tega si vse drugačne iniciative in alternative le lomijo zobe.”

“Ne zavedamo se, da lahko najhujši scenarij podnebnih sprememb prinese hujše uničenje kot vse dozdajšnje vojne skupaj.” – Elon Musk, Tesla Motors

In kdo je najbolj odgovoren za to, kdo ima največji okoljski dolg? “Zgodovinsko gledano so največji onesnaževalec ZDA, sledi Evropska unija,” pojasnjuje klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Med novimi onesnaževalci pa izstopajo Kitajska, Indija, Indonezija …

Nujen globalen pristop

Tovrstna problematika je že tako napredovala, da bomo morali seči dlje od iniciativ posameznikov ali lokalnih skupnosti in angažiranih skupin. Terja globalen pristop, je jasen bioetik in filozof Luka Omladič. “Podnebnih sprememb se je nujno lotiti od  zgoraj; sam kapital, sam trg tega ni sposoben narediti.”

Zato se svetovni voditelji že od začetka 90. let prejšnjega stoletja trudijo, da bi dosegli korenit skupen pristop k problematiki podnebnih sprememb. Pomemben tovrstni vrh je bila svetovna konferenca Združenih narodov  leta 1992 v Riu de Jeneiru, pet let pozneje je sledil Kjotski protokol, po katerem naj bi emisije do leta 2012 zmanjšali za pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Združenih držav Amerike ni bilo med podpisnicami, veljati je začel šele leta 2004, ko mu je podpis namenila Rusija. Svet je nato znova iskal rešitev za nadaljnje korake leta 2007 na Baliju, zatem leta 2009 v Köbenhavnu. Od tega vrha so si  obetali res veliko, izkupiček pa je bil boren.  Vsi so se sicer strinjali, da je nujno zmanjšanje emisij, a pravno zavezujočega dokumenta nismo dobili. Države zdaj v Parizu tečejo novi krog.

“Pariška pogajanja so bistveno bolje politično podprta, večja prizadevanja potekajo zadnjih šest let. Industrija je veliko bolj pripravljena. Kar nekaj indicev je, da smo lahko optimisti. A sporazum mora biti dovolj oster in pravno zavezujoč, da bomo lahko govorili o uspehu,” je še jasna Kajfež Bogatajeva.


27.11.2010

15 let po Daytonskem sporazumu - Še vedno politično nemirno in konfliktno državo je obiskal Marjan Jerman . . .

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


20.11.2010

Kje končajo naše izrabljene avtomobilske gume?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.11.2010

Nadomestilo za ločeno življenje

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


30.10.2010

Beneficiran staž. Kakšna je razlika med beneficiranim stažem pred sprejetjem novega zakona in po njem.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


23.10.2010

Vračanje socialne pomoči

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


16.10.2010

Cene notarskih storitev

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


09.10.2010

Navijaštvo

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


02.10.2010

Fiktivni vpisi na Višje strokovne šole

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


18.09.2010

Avtizem ima dva obraza in lahko pomeni tudi priložnost, talent, genialnost. . .

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


28.08.2010

Podmladki političnih strank

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


14.08.2010

Biti ali ne biti (na facebooku)

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


07.08.2010

Študentskih bonov ni več. Zdaj so subvencije za prehrano elektronske, razliko pa študentje doplačajo kar neposredno gostincu.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


31.07.2010

Burke burijo duhove

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


24.07.2010

Bazeni, prijetna osvežitev ali nevarnost za zdravje

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


03.07.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


Stran 19 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov