Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.
Dr. Gorazd Kovačič: "Ideologija Islamske države marginaliziranim mladim Evropejcem obljublja revanšo, to jih fascinira"
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija.
Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo.
Ameriški antropolog in psiholog ter svetovalec Bele Hiše in Združenih narodihov v temah, povezanih s terorizmom, dr. Scott Atran pravi, da se večina ljudi takim skupinam pridruži, ker obljubljajo slavo, dogodivščine in prenovo sveta, tudi če ga bo treba pred tem še uničiti.
“Takim obljubam še najbolj nasedajo mladi ljudje, od poznih najstniških let pa do sredine dvajsetih. Še posebej dojemljivi so tisti v prehodnih obdobjih življenja – študentje, priseljenci ali tisti, ki so ravnokar zamenjali službo in partnerja.”
Na take stavi tudi Isis – lovi jih na krilatice o uporništvu in idealizmu, pravi Atran. Zanimivo je, da ta ameriški strokovnjak za psihologijo terorizma v tovrstnih skrajnežih ne opaža nihilizma. Prej spreobrnjeni idealizem, da gre za neko globljo moralno misijo spremeniti svet.
A ne le spremeniti svet. Atran opozarja, da imamo ljudje v sebi neke globlje vzgibe, ki poganjajo naše delovanje. Res je, da si želimo varnosti, udobja, dobrega in mirnega življenja. A v ozadju je še nekaj, kar je po njegovem razumel že Hitler.
“Čeprav je Hitler ponujal ljudem nevarnost, smrt, uničenje, je predenj na kolena padlo 80 milijonov ljudi? Razumel je namreč nekaj ključnega o človeškem ustroju. To, da je nekje globoko v človeku zasidrana tudi želja po nečem višjem, transcendenci, in žrtvovanju za to.”
Sociolog dr. Gorazd Kovačič pomembne vzgibe za razbohotenje podpore Islamski državi v Evropi išče v družbeni realnosti. Zadevo je treba misliti v kontekstu socialne krize, ki jo povzroča današnji kapitalizem.
“Mislim, da gre odgovor iskati v globoki socialni krizi mladih. Najprej gre za splošno krizo, v kateri je najbolj nastradala mlajša generacija. To kriza se nanaša na celoten proces deindustrializacije v zadnjih desetletjih. Mlajša generacija je bila v veliki meri izključena iz sveta stabilnega dela in obilne potrošnje, zadovoljiti se je morala s prekarnimi službami, znotraj tega so še posebej izključeni tisti, ki so priseljenskega porekla. To so fantje iz predmestij, ki so stigmatizirani, getoizirani.”
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.
Dr. Gorazd Kovačič: "Ideologija Islamske države marginaliziranim mladim Evropejcem obljublja revanšo, to jih fascinira"
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija.
Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo.
Ameriški antropolog in psiholog ter svetovalec Bele Hiše in Združenih narodihov v temah, povezanih s terorizmom, dr. Scott Atran pravi, da se večina ljudi takim skupinam pridruži, ker obljubljajo slavo, dogodivščine in prenovo sveta, tudi če ga bo treba pred tem še uničiti.
“Takim obljubam še najbolj nasedajo mladi ljudje, od poznih najstniških let pa do sredine dvajsetih. Še posebej dojemljivi so tisti v prehodnih obdobjih življenja – študentje, priseljenci ali tisti, ki so ravnokar zamenjali službo in partnerja.”
Na take stavi tudi Isis – lovi jih na krilatice o uporništvu in idealizmu, pravi Atran. Zanimivo je, da ta ameriški strokovnjak za psihologijo terorizma v tovrstnih skrajnežih ne opaža nihilizma. Prej spreobrnjeni idealizem, da gre za neko globljo moralno misijo spremeniti svet.
A ne le spremeniti svet. Atran opozarja, da imamo ljudje v sebi neke globlje vzgibe, ki poganjajo naše delovanje. Res je, da si želimo varnosti, udobja, dobrega in mirnega življenja. A v ozadju je še nekaj, kar je po njegovem razumel že Hitler.
“Čeprav je Hitler ponujal ljudem nevarnost, smrt, uničenje, je predenj na kolena padlo 80 milijonov ljudi? Razumel je namreč nekaj ključnega o človeškem ustroju. To, da je nekje globoko v človeku zasidrana tudi želja po nečem višjem, transcendenci, in žrtvovanju za to.”
Sociolog dr. Gorazd Kovačič pomembne vzgibe za razbohotenje podpore Islamski državi v Evropi išče v družbeni realnosti. Zadevo je treba misliti v kontekstu socialne krize, ki jo povzroča današnji kapitalizem.
“Mislim, da gre odgovor iskati v globoki socialni krizi mladih. Najprej gre za splošno krizo, v kateri je najbolj nastradala mlajša generacija. To kriza se nanaša na celoten proces deindustrializacije v zadnjih desetletjih. Mlajša generacija je bila v veliki meri izključena iz sveta stabilnega dela in obilne potrošnje, zadovoljiti se je morala s prekarnimi službami, znotraj tega so še posebej izključeni tisti, ki so priseljenskega porekla. To so fantje iz predmestij, ki so stigmatizirani, getoizirani.”
Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?
Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.
Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.
V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.
Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.
To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.
Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.
Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.
Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!
Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …
Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.
Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.
Neveljaven email naslov