Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.
Dr. Gorazd Kovačič: "Ideologija Islamske države marginaliziranim mladim Evropejcem obljublja revanšo, to jih fascinira"
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija.
Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo.
Ameriški antropolog in psiholog ter svetovalec Bele Hiše in Združenih narodihov v temah, povezanih s terorizmom, dr. Scott Atran pravi, da se večina ljudi takim skupinam pridruži, ker obljubljajo slavo, dogodivščine in prenovo sveta, tudi če ga bo treba pred tem še uničiti.
“Takim obljubam še najbolj nasedajo mladi ljudje, od poznih najstniških let pa do sredine dvajsetih. Še posebej dojemljivi so tisti v prehodnih obdobjih življenja – študentje, priseljenci ali tisti, ki so ravnokar zamenjali službo in partnerja.”
Na take stavi tudi Isis – lovi jih na krilatice o uporništvu in idealizmu, pravi Atran. Zanimivo je, da ta ameriški strokovnjak za psihologijo terorizma v tovrstnih skrajnežih ne opaža nihilizma. Prej spreobrnjeni idealizem, da gre za neko globljo moralno misijo spremeniti svet.
A ne le spremeniti svet. Atran opozarja, da imamo ljudje v sebi neke globlje vzgibe, ki poganjajo naše delovanje. Res je, da si želimo varnosti, udobja, dobrega in mirnega življenja. A v ozadju je še nekaj, kar je po njegovem razumel že Hitler.
“Čeprav je Hitler ponujal ljudem nevarnost, smrt, uničenje, je predenj na kolena padlo 80 milijonov ljudi? Razumel je namreč nekaj ključnega o človeškem ustroju. To, da je nekje globoko v človeku zasidrana tudi želja po nečem višjem, transcendenci, in žrtvovanju za to.”
Sociolog dr. Gorazd Kovačič pomembne vzgibe za razbohotenje podpore Islamski državi v Evropi išče v družbeni realnosti. Zadevo je treba misliti v kontekstu socialne krize, ki jo povzroča današnji kapitalizem.
“Mislim, da gre odgovor iskati v globoki socialni krizi mladih. Najprej gre za splošno krizo, v kateri je najbolj nastradala mlajša generacija. To kriza se nanaša na celoten proces deindustrializacije v zadnjih desetletjih. Mlajša generacija je bila v veliki meri izključena iz sveta stabilnega dela in obilne potrošnje, zadovoljiti se je morala s prekarnimi službami, znotraj tega so še posebej izključeni tisti, ki so priseljenskega porekla. To so fantje iz predmestij, ki so stigmatizirani, getoizirani.”
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.
Dr. Gorazd Kovačič: "Ideologija Islamske države marginaliziranim mladim Evropejcem obljublja revanšo, to jih fascinira"
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija.
Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo.
Ameriški antropolog in psiholog ter svetovalec Bele Hiše in Združenih narodihov v temah, povezanih s terorizmom, dr. Scott Atran pravi, da se večina ljudi takim skupinam pridruži, ker obljubljajo slavo, dogodivščine in prenovo sveta, tudi če ga bo treba pred tem še uničiti.
“Takim obljubam še najbolj nasedajo mladi ljudje, od poznih najstniških let pa do sredine dvajsetih. Še posebej dojemljivi so tisti v prehodnih obdobjih življenja – študentje, priseljenci ali tisti, ki so ravnokar zamenjali službo in partnerja.”
Na take stavi tudi Isis – lovi jih na krilatice o uporništvu in idealizmu, pravi Atran. Zanimivo je, da ta ameriški strokovnjak za psihologijo terorizma v tovrstnih skrajnežih ne opaža nihilizma. Prej spreobrnjeni idealizem, da gre za neko globljo moralno misijo spremeniti svet.
A ne le spremeniti svet. Atran opozarja, da imamo ljudje v sebi neke globlje vzgibe, ki poganjajo naše delovanje. Res je, da si želimo varnosti, udobja, dobrega in mirnega življenja. A v ozadju je še nekaj, kar je po njegovem razumel že Hitler.
“Čeprav je Hitler ponujal ljudem nevarnost, smrt, uničenje, je predenj na kolena padlo 80 milijonov ljudi? Razumel je namreč nekaj ključnega o človeškem ustroju. To, da je nekje globoko v človeku zasidrana tudi želja po nečem višjem, transcendenci, in žrtvovanju za to.”
Sociolog dr. Gorazd Kovačič pomembne vzgibe za razbohotenje podpore Islamski državi v Evropi išče v družbeni realnosti. Zadevo je treba misliti v kontekstu socialne krize, ki jo povzroča današnji kapitalizem.
“Mislim, da gre odgovor iskati v globoki socialni krizi mladih. Najprej gre za splošno krizo, v kateri je najbolj nastradala mlajša generacija. To kriza se nanaša na celoten proces deindustrializacije v zadnjih desetletjih. Mlajša generacija je bila v veliki meri izključena iz sveta stabilnega dela in obilne potrošnje, zadovoljiti se je morala s prekarnimi službami, znotraj tega so še posebej izključeni tisti, ki so priseljenskega porekla. To so fantje iz predmestij, ki so stigmatizirani, getoizirani.”
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov