Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vozniki na cestah opažamo nove prometne znake, talne označbe in prometno ureditev v času del na cesti: oranžno puščico za obvoz, znak za označitev hitre ceste, drugačne table in spremenjeno ureditev za dela na cesti.
Novosti bomo spoznavali kar med vožnjo, saj bodo nove prometne oznake uvedene postopoma, v naslednjih desetih letih.
Kateri znaki bodo voznikom povzročali največ težav in kako dobro smo nanje pripravljeni, smo ugotavljali v Sobotni reakciji. Ali potrebujemo obnovitveni tečaj?
Nove testne naloge so že na voljo tudi prek spletne simulacije za več kategorij, lotite se jih lahko takoj, najdete pa jih na spletnih straneh Agencije za varnost prometa. Zvonko Zavasnik, vodja sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo, meni, da je smiselno obnoviti znanje in se čimprej seznaniti z novostmi.
Večjih izzivov za kandidate za voznike pri praktičnem usposabljanju trenutno ni. V prehodnem obdobju se bo spremenilo 150 nalog, v naslednjih desetih letih pa vsega skupaj 300 testnih vprašanj. Šole vožnje imajo veliko odgovornost, da kandidatom dobro predstavijo novosti.
Če imate kakršno koli težavo v zvezi s prometno rešitvijo, se lahko obrnete na šolo vožnje, pravi predsednik združenja šol voženj Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije Martin Miklavc. Sicer pa morajo novi prometni znaki, talne označbe in ureditev zaživeti v praksi. Na ministrstvu obljubljajo, da bodo, če znaki in označbe ne bodo zaživeli v praksi ali bodo imeli ljudje z njimi preveč težav, razmišljali o novih rešitvah. Kot recimo pri zeleni puščici v desno, ki označuje dovoljeno vožnjo desno pri rdeči luči.
Pazljivost ni nikoli odveč, obnovitev znanja pa tudi ne škodi. Preizkusite se prek elektronskega izpita – priprava na teoretični del vozniškega izpita.
Kar nekaj znakov se bo upokojilo, med njimi je znak za tramvaj, določene simbole bodo zamenjali novi, znak za predor bo odslej obvestilni znak, znak za nevarnost bližine obale in letališča se umikata, prav tako znak za dvižni most. Bližina letališke steze bo označena samo z obvestili.
Iz uporabe je izločen znak za priporočeno hitrost, pravilo zadrge ostaja, znak pa odhaja. Vključevanje vozil z več pasov na zoženo cesto bo zdaj stvar vozniške kulture. Čeprav znaka za prepovedano trobljenje ne bo več, pravilo ostaja. Nov je znak za polnilnico za električna vozila. Spremembe signalizacije v predorih so povzročile nekaj negodovanja med upravljavci cest, predvsem zaradi stroškov, ki jih prinašajo.
V primeru vožnje v nasprotni smeri se bo na avtocestnem portalu prikazal opozorilni znak, in sicer rdeče vozilo v nasprotni smeri med dvema črnima voziloma. Naprava, ki zaznava nasproti vozeča vozila, že stoji na avtocesti pri Vranskem. In še opozorilo – skoraj vedno se kršitelj v nasprotno smer pripelje po prehitevalnem pasu, torej po svoji desni. Na cesto lahko zaide medved in dobil bo svoj opozorilni prometni znak. Za lažjo selitev čez cesto pa tudi žabice. Nekaj novosti je pri talnih označbah – najpomembnejša je nova oznaka za pešce – uvedli bodo namreč vidnejšo, modro barvo. Nove talne oznake in prometno ureditev pa bomo opazili tudi pri zaporah cest.
Povezave:
Vozniki na cestah opažamo nove prometne znake, talne označbe in prometno ureditev v času del na cesti: oranžno puščico za obvoz, znak za označitev hitre ceste, drugačne table in spremenjeno ureditev za dela na cesti.
Novosti bomo spoznavali kar med vožnjo, saj bodo nove prometne oznake uvedene postopoma, v naslednjih desetih letih.
Kateri znaki bodo voznikom povzročali največ težav in kako dobro smo nanje pripravljeni, smo ugotavljali v Sobotni reakciji. Ali potrebujemo obnovitveni tečaj?
Nove testne naloge so že na voljo tudi prek spletne simulacije za več kategorij, lotite se jih lahko takoj, najdete pa jih na spletnih straneh Agencije za varnost prometa. Zvonko Zavasnik, vodja sektorja za ceste pri Ministrstvu za infrastrukturo, meni, da je smiselno obnoviti znanje in se čimprej seznaniti z novostmi.
Večjih izzivov za kandidate za voznike pri praktičnem usposabljanju trenutno ni. V prehodnem obdobju se bo spremenilo 150 nalog, v naslednjih desetih letih pa vsega skupaj 300 testnih vprašanj. Šole vožnje imajo veliko odgovornost, da kandidatom dobro predstavijo novosti.
Če imate kakršno koli težavo v zvezi s prometno rešitvijo, se lahko obrnete na šolo vožnje, pravi predsednik združenja šol voženj Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije Martin Miklavc. Sicer pa morajo novi prometni znaki, talne označbe in ureditev zaživeti v praksi. Na ministrstvu obljubljajo, da bodo, če znaki in označbe ne bodo zaživeli v praksi ali bodo imeli ljudje z njimi preveč težav, razmišljali o novih rešitvah. Kot recimo pri zeleni puščici v desno, ki označuje dovoljeno vožnjo desno pri rdeči luči.
Pazljivost ni nikoli odveč, obnovitev znanja pa tudi ne škodi. Preizkusite se prek elektronskega izpita – priprava na teoretični del vozniškega izpita.
Kar nekaj znakov se bo upokojilo, med njimi je znak za tramvaj, določene simbole bodo zamenjali novi, znak za predor bo odslej obvestilni znak, znak za nevarnost bližine obale in letališča se umikata, prav tako znak za dvižni most. Bližina letališke steze bo označena samo z obvestili.
Iz uporabe je izločen znak za priporočeno hitrost, pravilo zadrge ostaja, znak pa odhaja. Vključevanje vozil z več pasov na zoženo cesto bo zdaj stvar vozniške kulture. Čeprav znaka za prepovedano trobljenje ne bo več, pravilo ostaja. Nov je znak za polnilnico za električna vozila. Spremembe signalizacije v predorih so povzročile nekaj negodovanja med upravljavci cest, predvsem zaradi stroškov, ki jih prinašajo.
V primeru vožnje v nasprotni smeri se bo na avtocestnem portalu prikazal opozorilni znak, in sicer rdeče vozilo v nasprotni smeri med dvema črnima voziloma. Naprava, ki zaznava nasproti vozeča vozila, že stoji na avtocesti pri Vranskem. In še opozorilo – skoraj vedno se kršitelj v nasprotno smer pripelje po prehitevalnem pasu, torej po svoji desni. Na cesto lahko zaide medved in dobil bo svoj opozorilni prometni znak. Za lažjo selitev čez cesto pa tudi žabice. Nekaj novosti je pri talnih označbah – najpomembnejša je nova oznaka za pešce – uvedli bodo namreč vidnejšo, modro barvo. Nove talne oznake in prometno ureditev pa bomo opazili tudi pri zaporah cest.
Povezave:
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov