Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je za medije znano, da zrcalijo svet, je dobro, da se tudi sami kdaj ali kdaj pogledajo v ogledalu. Kako izpolnjujejo svoje poslanstvo četrte veje oblasti, kako vzgajajo svoje naslovnike in zakaj jih tako radi infantilizirajo, kako tvoren prostor javne razprave so? Svoje mnenje o aktualni medijski sceni v Sloveniji so gosti predstavili na osrednjem novinarskem Festivalu Naprej/Forward.
Čeprav je za medije znano, da zrcalijo svet, je dobro, da se tudi sami kdaj ali kdaj pogledajo v ogledalu. Kako izpolnjujejo svoje poslanstvo četrte veje oblasti, kako vzgajajo svoje naslovnike in zakaj jih tako radi infantilizirajo, kako tvoren prostor javne razprave so?
Svoje mnenje o aktualni medijski sceni v Sloveniji so gosti predstavili na osrednjem novinarskem festivalu Naprej/Forward.
V enem letu so v naših medijih najbolj odmevale novice in zgodbe o migrantih, ki so pri med potovanjem po balkanski migrantski poti potrkali tudi na vrata Slovenije. Netenje katastrofe in po drugi strani teženje po lažni normalizaciji, hlastanje po “biti prvi in najbolj dramatičen”, preveč odprta vrata političnemu govoru in tako naprej … so očitki novinarskemu poročanju o beguncih. Medijske izdelke na tem področju je pod drobnogled vzela raziskovalka migracij, znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu in predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Mojca Pajnik.
Svita Komela v medijskem svetu najraje predstavljamo kot diamantnega maturanta, a te oznake ne mara. Razlog: njegovo medijsko udejstvovanje na Radiu Študent in pri časniku Dnevnik nima nobene povezave z maturo, sploh ne na vsebinski ravni. Na Medijskem ogledalu je govoril o tem, da novinarji mlade prevečkrat vidijo kot homogeno družbeno skupino.
Populizem je beseda dneva. To je bil prvi stavek, ki ga je na odru Medijskega ogledala rekel Dino Bauk, odvetnik, kolumnist Mladine in pisatelj. Njegov največji očitek medijem je, da premalokrat vidimo širšo sliko, sploh ob največjih medijskih dogodkih.
Zadnje čase v medijih vse večjo pozornost dobiva tudi znanost, kar je dobro, opaža fizik, filozof in urednik spletnega časopisa Kvarkadabra dr. Sašo Dolenc. Zmotilo pa ga je, da ga mediji naslavljajo s prošnjami po avtorskih prispevkih, za katere ne bi prejel nikakršnega gradiva, in to, da mediji v želji po senzacionalizmu teme pogosto podajajo v napačnem kontekstu.
Za konec besedo dobi tudi znanstvena kolegica Saša Dolenca, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Podnebne spremembe so eno od najbolj aktualnih področij v trenutni znanosti in tudi svetovne politike. Kljub temu se novinarji okolja lotevajo v rokavicah, nepremišljeno, brez prave agende. Okolje ni tema, ki bi bila v medijih zastopana na podobno dramatičen način kot politika in socialna vprašanja, pa čeprav je ta tematika bolj napeta in daljnosežno usodna. Lučka Kajfež Bogataj medijem očita tudi napačen pristop, v katerem skušajo na vsak način soočiti dve nasprotujoči si plati. Znanosti oziroma dejstev pač ne moreš postavljati na tehtnico.
Čeprav je za medije znano, da zrcalijo svet, je dobro, da se tudi sami kdaj ali kdaj pogledajo v ogledalu. Kako izpolnjujejo svoje poslanstvo četrte veje oblasti, kako vzgajajo svoje naslovnike in zakaj jih tako radi infantilizirajo, kako tvoren prostor javne razprave so? Svoje mnenje o aktualni medijski sceni v Sloveniji so gosti predstavili na osrednjem novinarskem Festivalu Naprej/Forward.
Čeprav je za medije znano, da zrcalijo svet, je dobro, da se tudi sami kdaj ali kdaj pogledajo v ogledalu. Kako izpolnjujejo svoje poslanstvo četrte veje oblasti, kako vzgajajo svoje naslovnike in zakaj jih tako radi infantilizirajo, kako tvoren prostor javne razprave so?
Svoje mnenje o aktualni medijski sceni v Sloveniji so gosti predstavili na osrednjem novinarskem festivalu Naprej/Forward.
V enem letu so v naših medijih najbolj odmevale novice in zgodbe o migrantih, ki so pri med potovanjem po balkanski migrantski poti potrkali tudi na vrata Slovenije. Netenje katastrofe in po drugi strani teženje po lažni normalizaciji, hlastanje po “biti prvi in najbolj dramatičen”, preveč odprta vrata političnemu govoru in tako naprej … so očitki novinarskemu poročanju o beguncih. Medijske izdelke na tem področju je pod drobnogled vzela raziskovalka migracij, znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu in predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Mojca Pajnik.
Svita Komela v medijskem svetu najraje predstavljamo kot diamantnega maturanta, a te oznake ne mara. Razlog: njegovo medijsko udejstvovanje na Radiu Študent in pri časniku Dnevnik nima nobene povezave z maturo, sploh ne na vsebinski ravni. Na Medijskem ogledalu je govoril o tem, da novinarji mlade prevečkrat vidijo kot homogeno družbeno skupino.
Populizem je beseda dneva. To je bil prvi stavek, ki ga je na odru Medijskega ogledala rekel Dino Bauk, odvetnik, kolumnist Mladine in pisatelj. Njegov največji očitek medijem je, da premalokrat vidimo širšo sliko, sploh ob največjih medijskih dogodkih.
Zadnje čase v medijih vse večjo pozornost dobiva tudi znanost, kar je dobro, opaža fizik, filozof in urednik spletnega časopisa Kvarkadabra dr. Sašo Dolenc. Zmotilo pa ga je, da ga mediji naslavljajo s prošnjami po avtorskih prispevkih, za katere ne bi prejel nikakršnega gradiva, in to, da mediji v želji po senzacionalizmu teme pogosto podajajo v napačnem kontekstu.
Za konec besedo dobi tudi znanstvena kolegica Saša Dolenca, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Podnebne spremembe so eno od najbolj aktualnih področij v trenutni znanosti in tudi svetovne politike. Kljub temu se novinarji okolja lotevajo v rokavicah, nepremišljeno, brez prave agende. Okolje ni tema, ki bi bila v medijih zastopana na podobno dramatičen način kot politika in socialna vprašanja, pa čeprav je ta tematika bolj napeta in daljnosežno usodna. Lučka Kajfež Bogataj medijem očita tudi napačen pristop, v katerem skušajo na vsak način soočiti dve nasprotujoči si plati. Znanosti oziroma dejstev pač ne moreš postavljati na tehtnico.
Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?
Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.
Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.
V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.
Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.
To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.
Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.
Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.
Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!
Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …
Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.
Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.
Neveljaven email naslov