Čeprav je za medije znano, da zrcalijo svet, je dobro, da se tudi sami kdaj ali kdaj pogledajo v ogledalu. Kako izpolnjujejo svoje poslanstvo četrte veje oblasti, kako vzgajajo svoje naslovnike in zakaj jih tako radi infantilizirajo, kako tvoren prostor javne razprave so? Svoje mnenje o aktualni medijski sceni v Sloveniji so gosti predstavili na osrednjem novinarskem Festivalu Naprej/Forward.

Čeprav je za medije znano, da zrcalijo svet, je dobro, da se tudi sami kdaj ali kdaj pogledajo v ogledalu. Kako izpolnjujejo svoje poslanstvo četrte veje oblasti, kako vzgajajo svoje naslovnike in zakaj jih tako radi infantilizirajo, kako tvoren prostor javne razprave so?

Svoje mnenje o aktualni medijski sceni v Sloveniji so gosti predstavili na osrednjem novinarskem festivalu Naprej/Forward.

Poročanje o beguncih

V enem letu so v naših medijih najbolj odmevale novice in zgodbe o migrantih, ki so pri med potovanjem po balkanski migrantski poti potrkali tudi na vrata Slovenije. Netenje katastrofe in po drugi strani teženje po lažni normalizaciji, hlastanje po “biti prvi in najbolj dramatičen”, preveč odprta vrata političnemu govoru in tako naprej … so očitki novinarskemu poročanju o beguncih. Medijske izdelke na tem področju je pod drobnogled vzela raziskovalka migracij, znanstvena sodelavka na Mirovnem inštitutu in predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Mojca Pajnik.

Mladi in njihove medijske podobe

Svita Komela v medijskem svetu najraje predstavljamo kot diamantnega maturanta, a te oznake ne mara. Razlog: njegovo medijsko udejstvovanje na Radiu Študent in pri časniku Dnevnik nima nobene povezave z maturo, sploh ne na vsebinski ravni. Na Medijskem ogledalu je govoril o tem, da novinarji mlade prevečkrat vidijo kot homogeno družbeno skupino.

Populizem in medijske gonje

Populizem je beseda dneva. To je bil prvi stavek, ki ga je na odru Medijskega ogledala rekel Dino Bauk, odvetnik, kolumnist Mladine in pisatelj. Njegov največji očitek medijem je, da premalokrat vidimo širšo sliko, sploh ob največjih medijskih dogodkih.

Znanost v medijih

Zadnje čase v medijih vse večjo pozornost dobiva tudi znanost, kar je dobro, opaža fizik, filozof in urednik spletnega časopisa Kvarkadabra dr. Sašo Dolenc. Zmotilo pa ga je, da ga mediji naslavljajo s prošnjami po avtorskih prispevkih, za katere ne bi prejel nikakršnega gradiva, in to, da mediji v želji po senzacionalizmu teme pogosto podajajo v napačnem kontekstu.

(Spregledane) okoljske teme

Za konec besedo dobi tudi znanstvena kolegica Saša Dolenca, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj. Podnebne spremembe so eno od najbolj aktualnih področij v trenutni znanosti in tudi svetovne politike. Kljub temu se novinarji okolja lotevajo v rokavicah, nepremišljeno, brez prave agende. Okolje ni tema, ki bi bila v medijih zastopana na podobno dramatičen način kot politika in socialna vprašanja, pa čeprav je ta tematika bolj napeta in daljnosežno usodna. Lučka Kajfež Bogataj medijem očita tudi napačen pristop, v katerem skušajo na vsak način soočiti dve nasprotujoči si plati. Znanosti oziroma dejstev pač ne moreš postavljati na tehtnico.