Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Divji zahod pretočne glasbe

10.02.2018

Storitve pretočne glasbe vse bolj obvladujejo glasbeni trg in ga vlečejo iz brezna, v katerega je padel v začetku tisočletja. Danes različne storitve, ki ob plačevanju naročnine omogočajo poslušanje glasbe prek spleta, uporablja približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu, čez desetletje naj bi bilo uporabnikov petkrat več. Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se torej pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg milo rečeno neurejen. Odpirajo se vedno nova etična, finančna in izvedbena vprašanja glede izplačevanja zaslužka glasbenikom, transparentnosti in novih razmerij moči na glasbenem trgu.

Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg blago rečeno neurejen

Storitve pretočne glasbe vse bolj obvladujejo glasbeni trg in ga vlečejo iz brezna, v katerega je padel v začetku tisočletja. Danes različne storitve, ki ob plačevanju naročnine omogočajo poslušanje glasbe prek spleta, uporablja približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu, čez desetletje naj bi bilo uporabnikov petkrat več.

“Industrija pretočne glasbe je nekakšen divji zahod, ker je za zdaj še zelo razdrobljena, ni enakopravna. Velike družbe niso dovolj transparentne.” – Sammy Andrews

Zaradi vse večjega števila uporabnikov so finančni analitiki ene največjih investicijskih finančnih družb na svetu Goldman Sachs konec lanskega leta napovedali rast te industrije “v nebo”. Do leta 2030 naj bi samo storitve pretočne glasbe ustvarile 34 milijard dolarjev letnega dohodka, kar je skoraj dvakrat več, kot ga trenutno ustvarja celotna panoga posnete glasbe.

Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se torej pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg blago rečeno neurejen. Odpirajo se vedno nova etična, finančna in izvedbena vprašanja glede izplačevanja zaslužka glasbenikom, transparentnosti in novih razmerij moči na glasbenem trgu.

“Velike založbe in bendi imajo zaposlene ljudi, ki se ukvarjajo z avtorskimi in izvajalskimi pravicami. Manjši bendi, ki delajo v samozaložbi, se morajo nujno izobraziti o tem.” – Marko Godnjavec – Jizah

10 odstotkov največkrat predvajanih oziroma najbolj priljubljenih skladb ustvari kar 99 odstotkov vseh predvajanj pri storitvah pretočne glasbe, torej skoraj vse. Ali drugače: vsej preostali glasbi, ki ne spada med 10 odstotkov najbolj priljubljenih, ostane en odstotek predvajanj. Tudi v Sloveniji take storitve legalno uporablja približno 15.000 ljudi.

“V prihodnosti se bomo morali veliko ukvarjati z metapodatki o glasbi, to bo postal prvi stik glasbenika s poslušalcem, ne več naslovnica albuma. Kmalu ne bo več potrebe po vizualizaciji.” – Steffen Holly


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Divji zahod pretočne glasbe

10.02.2018

Storitve pretočne glasbe vse bolj obvladujejo glasbeni trg in ga vlečejo iz brezna, v katerega je padel v začetku tisočletja. Danes različne storitve, ki ob plačevanju naročnine omogočajo poslušanje glasbe prek spleta, uporablja približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu, čez desetletje naj bi bilo uporabnikov petkrat več. Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se torej pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg milo rečeno neurejen. Odpirajo se vedno nova etična, finančna in izvedbena vprašanja glede izplačevanja zaslužka glasbenikom, transparentnosti in novih razmerij moči na glasbenem trgu.

Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg blago rečeno neurejen

Storitve pretočne glasbe vse bolj obvladujejo glasbeni trg in ga vlečejo iz brezna, v katerega je padel v začetku tisočletja. Danes različne storitve, ki ob plačevanju naročnine omogočajo poslušanje glasbe prek spleta, uporablja približno 200 milijonov ljudi po vsem svetu, čez desetletje naj bi bilo uporabnikov petkrat več.

“Industrija pretočne glasbe je nekakšen divji zahod, ker je za zdaj še zelo razdrobljena, ni enakopravna. Velike družbe niso dovolj transparentne.” – Sammy Andrews

Zaradi vse večjega števila uporabnikov so finančni analitiki ene največjih investicijskih finančnih družb na svetu Goldman Sachs konec lanskega leta napovedali rast te industrije “v nebo”. Do leta 2030 naj bi samo storitve pretočne glasbe ustvarile 34 milijard dolarjev letnega dohodka, kar je skoraj dvakrat več, kot ga trenutno ustvarja celotna panoga posnete glasbe.

Ko se pogovarjamo o pretočni glasbi, se torej pogovarjamo o prihodnosti, zaenkrat pa je ta trg blago rečeno neurejen. Odpirajo se vedno nova etična, finančna in izvedbena vprašanja glede izplačevanja zaslužka glasbenikom, transparentnosti in novih razmerij moči na glasbenem trgu.

“Velike založbe in bendi imajo zaposlene ljudi, ki se ukvarjajo z avtorskimi in izvajalskimi pravicami. Manjši bendi, ki delajo v samozaložbi, se morajo nujno izobraziti o tem.” – Marko Godnjavec – Jizah

10 odstotkov največkrat predvajanih oziroma najbolj priljubljenih skladb ustvari kar 99 odstotkov vseh predvajanj pri storitvah pretočne glasbe, torej skoraj vse. Ali drugače: vsej preostali glasbi, ki ne spada med 10 odstotkov najbolj priljubljenih, ostane en odstotek predvajanj. Tudi v Sloveniji take storitve legalno uporablja približno 15.000 ljudi.

“V prihodnosti se bomo morali veliko ukvarjati z metapodatki o glasbi, to bo postal prvi stik glasbenika s poslušalcem, ne več naslovnica albuma. Kmalu ne bo več potrebe po vizualizaciji.” – Steffen Holly


26.06.2010

Tabori in kdo so ljudje, ki bodo med počitnicami pazili naše otroke in kako so za tako delo usposobljeni

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


19.06.2010

S kolesom po mestu

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


12.06.2010

Ali morajo mladi v Sloveniji plačevati previsoke cene vstopnic?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


05.06.2010

Zgodovinska mestna jedra so identitetne točke modernih mest, zato moramo ustaviti njihovo propadanje. . .

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


29.05.2010

Rejništvo - O novih pristopih k urejanju rejništva

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


10.04.2010

Video nadzorne kamere

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


03.04.2010

Zgodba o meji je tudi zgodba o šolskem prijateljstvu med slovenskimi in italijanskimi otroci.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


27.03.2010

Pojav zvočne knjige - Koliko jih Slovenci sploh imamo, kje jih lahko dobimo, komu so namenjene in kako je z njimi v tujini.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.03.2010

Obrt - uredba o določitvi obrtnih dejavnosti

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


27.02.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


27.02.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


20.02.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.02.2010

Mobilniki in sms-si

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


16.01.2010

ADIJO, POKLICNI GASILCI - So prostovoljni gasilci sposobni oziroma usposobljeni nadomestiti poklicne gasilce?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


Stran 20 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov