Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji je še približno 10.000 divjih odlagališč. Večina je starih bremen, nekaj pa je tudi novih primerov okoljske kriminalitete. V letošnji akciji “Očistimo Slovenijo” Ekologi brez meja ne želijo le čistiti, ampak tudi celovito pregledati stanje v državi. Ob neučinkovitem sistemu nadzora pravijo, da ne želijo samo kazati s prstom na institucije, ampak prispevati k rešitvi problema. V vse bolj zasmeteni in odtujeni družbi na takih akcijah v ospredje prihaja sloga.
Akcija Očistimo Slovenijo 2018 »Še zadnjič« želi iskati kreativne rešitve ravnanja z odpadki
Septembra bo spet potekala akcija Očistimo Slovenijo. Največjemu okoljskemu projektu na svetu World Cleanup Day se bo letos pridružilo kar 150 držav. Slovenija je postavila svojevrsten rekord leta 2012, ko se akcije udeležilo kar 14 odstotkov prebivalstva. Ekologi brez meja v letošnji akciji sicer ne ciljajo več na tovrstne rekorde.
“Danes je bolje, da si postavljamo druge rekorde. Mogoče v tem, kako uspešni bomo na področju zmanjševanja odpadkov, kaj bomo z njimi počeli, rekorde v smislu kreativnih, dobrih idejnih rešitev ravnanja z odpadki.” – Urša Zgojznik, Ekologi brez meja
Stanje glede divjih odlagališč se je v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, v registru pa jih je še vedno približno 10.000 neočiščenih. Ažurni podatki bodo zagotovo pokazali, da jih je že nekaj tisoč manj. Ne gre pa samo za stara bremena, ampak tudi živa odlagališča.
“Takih lokacij je še nekaj po Sloveniji. Gre za okoljski kriminal na račun okolja.” – Jaka Kranjc, Ekologi brez meja
Razmejitve pristojnosti pri nadzoru niso povsem jasno določene, zakonodaja pa se ne izvršuje vedno, ker ob sprejemanju niso pravilno predvidene finančne posledice.
“Ukrepamo, kolikor se da. Vendar ne s prioriteto odstranjevanja odpadkov, ampak urejanja voda, torej zagotavljanja pretočnosti. Če bo še kaj več denarja, pa se bomo tudi s temi stvarmi pozabavali.” – vodja Sektorja za gospodarske javne službe in investicije na Direkciji za vode Tomaž Globokar
Sivo polje na področju ekološke kriminalitete je zelo veliko tudi zaradi kadrovske podhranjenosti policije. Določene policijske postaje imajo samo še 60-odstotno pokritost s kadrom.
“Policija ima postavljene določene prioritete. Po prvih interventnih nalogah pridejo na vrsto vsa ostala področja, kot so preventiva, prometna varnost, tudi okoljevarstvena kriminaliteta in področje okoljevarstva na splošno. Predvsem tiste najbolj obremenjene policijske postaje zaradi preobremenitev občasno izpuščajo vse ostale naloge, ki niso interventne. Zaradi pomanjkanja časa in ljudi na terenu. Obravnava se vsako prijavo, vendar na terenu zmanjkuje časa za opravljanje tovrstnih nalog.” – Benjamin Franca z uprave kriminalistične policije
Ekologi brez meja so tokratno akcijo provokativno naslovili “Še zadnjič”. Takšne akcije delujejo povezovalno.
“Vemo, da imamo problem, gremo ga rešit. Ne kažimo samo s prstom, kaj bi morala narediti posamezna institucija. Mi smo država! Ni država samo nek abstraktni pojem z institucijami.”
V Sloveniji je še približno 10.000 divjih odlagališč. Večina je starih bremen, nekaj pa je tudi novih primerov okoljske kriminalitete. V letošnji akciji “Očistimo Slovenijo” Ekologi brez meja ne želijo le čistiti, ampak tudi celovito pregledati stanje v državi. Ob neučinkovitem sistemu nadzora pravijo, da ne želijo samo kazati s prstom na institucije, ampak prispevati k rešitvi problema. V vse bolj zasmeteni in odtujeni družbi na takih akcijah v ospredje prihaja sloga.
Akcija Očistimo Slovenijo 2018 »Še zadnjič« želi iskati kreativne rešitve ravnanja z odpadki
Septembra bo spet potekala akcija Očistimo Slovenijo. Največjemu okoljskemu projektu na svetu World Cleanup Day se bo letos pridružilo kar 150 držav. Slovenija je postavila svojevrsten rekord leta 2012, ko se akcije udeležilo kar 14 odstotkov prebivalstva. Ekologi brez meja v letošnji akciji sicer ne ciljajo več na tovrstne rekorde.
“Danes je bolje, da si postavljamo druge rekorde. Mogoče v tem, kako uspešni bomo na področju zmanjševanja odpadkov, kaj bomo z njimi počeli, rekorde v smislu kreativnih, dobrih idejnih rešitev ravnanja z odpadki.” – Urša Zgojznik, Ekologi brez meja
Stanje glede divjih odlagališč se je v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, v registru pa jih je še vedno približno 10.000 neočiščenih. Ažurni podatki bodo zagotovo pokazali, da jih je že nekaj tisoč manj. Ne gre pa samo za stara bremena, ampak tudi živa odlagališča.
“Takih lokacij je še nekaj po Sloveniji. Gre za okoljski kriminal na račun okolja.” – Jaka Kranjc, Ekologi brez meja
Razmejitve pristojnosti pri nadzoru niso povsem jasno določene, zakonodaja pa se ne izvršuje vedno, ker ob sprejemanju niso pravilno predvidene finančne posledice.
“Ukrepamo, kolikor se da. Vendar ne s prioriteto odstranjevanja odpadkov, ampak urejanja voda, torej zagotavljanja pretočnosti. Če bo še kaj več denarja, pa se bomo tudi s temi stvarmi pozabavali.” – vodja Sektorja za gospodarske javne službe in investicije na Direkciji za vode Tomaž Globokar
Sivo polje na področju ekološke kriminalitete je zelo veliko tudi zaradi kadrovske podhranjenosti policije. Določene policijske postaje imajo samo še 60-odstotno pokritost s kadrom.
“Policija ima postavljene določene prioritete. Po prvih interventnih nalogah pridejo na vrsto vsa ostala področja, kot so preventiva, prometna varnost, tudi okoljevarstvena kriminaliteta in področje okoljevarstva na splošno. Predvsem tiste najbolj obremenjene policijske postaje zaradi preobremenitev občasno izpuščajo vse ostale naloge, ki niso interventne. Zaradi pomanjkanja časa in ljudi na terenu. Obravnava se vsako prijavo, vendar na terenu zmanjkuje časa za opravljanje tovrstnih nalog.” – Benjamin Franca z uprave kriminalistične policije
Ekologi brez meja so tokratno akcijo provokativno naslovili “Še zadnjič”. Takšne akcije delujejo povezovalno.
“Vemo, da imamo problem, gremo ga rešit. Ne kažimo samo s prstom, kaj bi morala narediti posamezna institucija. Mi smo država! Ni država samo nek abstraktni pojem z institucijami.”
V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.
Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.
Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?
V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.
Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.
“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?
Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.
Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.
Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.
Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.
Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...
Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.
Neveljaven email naslov