V Sloveniji je še približno 10.000 divjih odlagališč. Večina je starih bremen, nekaj pa je tudi novih primerov okoljske kriminalitete. V letošnji akciji “Očistimo Slovenijo” Ekologi brez meja ne želijo le čistiti, ampak tudi celovito pregledati stanje v državi. Ob neučinkovitem sistemu nadzora pravijo, da ne želijo samo kazati s prstom na institucije, ampak prispevati k rešitvi problema. V vse bolj zasmeteni in odtujeni družbi na takih akcijah v ospredje prihaja sloga.

Akcija Očistimo Slovenijo 2018 »Še zadnjič« želi iskati kreativne rešitve ravnanja z odpadki

Septembra bo spet potekala akcija Očistimo Slovenijo. Največjemu okoljskemu projektu na svetu World Cleanup Day se bo letos pridružilo kar 150 držav. Slovenija je postavila svojevrsten rekord leta 2012, ko se akcije udeležilo kar 14 odstotkov prebivalstva. Ekologi brez meja v letošnji akciji sicer ne ciljajo več na tovrstne rekorde.

“Danes je bolje, da si postavljamo druge rekorde. Mogoče v tem, kako uspešni bomo na področju zmanjševanja odpadkov, kaj bomo z njimi počeli, rekorde v smislu kreativnih, dobrih idejnih rešitev ravnanja z odpadki.” – Urša Zgojznik, Ekologi brez meja

Stanje glede divjih odlagališč se je v zadnjih letih nekoliko izboljšalo, v registru pa jih je še vedno približno 10.000 neočiščenih. Ažurni podatki bodo zagotovo pokazali, da jih je že nekaj tisoč manj. Ne gre pa samo za stara bremena, ampak tudi živa odlagališča.

“Takih lokacij je še nekaj po Sloveniji. Gre za okoljski kriminal na račun okolja.” – Jaka Kranjc, Ekologi brez meja

Razmejitve pristojnosti pri nadzoru niso povsem jasno določene, zakonodaja pa se ne izvršuje vedno, ker ob sprejemanju niso pravilno predvidene finančne posledice.

“Ukrepamo, kolikor se da. Vendar ne s prioriteto odstranjevanja odpadkov, ampak urejanja voda, torej zagotavljanja pretočnosti. Če bo še kaj več denarja, pa se bomo tudi s temi stvarmi pozabavali.” – vodja Sektorja za gospodarske javne službe in investicije na Direkciji za vode Tomaž Globokar

Sivo polje na področju ekološke kriminalitete je zelo veliko tudi zaradi kadrovske podhranjenosti policije. Določene policijske postaje imajo samo še 60-odstotno pokritost s kadrom.

“Policija ima postavljene določene prioritete. Po prvih interventnih nalogah pridejo na vrsto vsa ostala področja, kot so preventiva, prometna varnost, tudi okoljevarstvena kriminaliteta in področje okoljevarstva na splošno. Predvsem tiste najbolj obremenjene policijske postaje zaradi preobremenitev občasno izpuščajo vse ostale naloge, ki niso interventne. Zaradi pomanjkanja časa in ljudi na terenu. Obravnava se vsako prijavo, vendar na terenu zmanjkuje časa za opravljanje tovrstnih nalog.” – Benjamin Franca z uprave kriminalistične policije

Ekologi brez meja so tokratno akcijo provokativno naslovili “Še zadnjič”. Takšne akcije delujejo povezovalno.

“Vemo, da imamo problem, gremo ga rešit. Ne kažimo samo s prstom, kaj bi morala narediti posamezna institucija. Mi smo država! Ni država samo nek abstraktni pojem z institucijami.”