Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?
Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?
Kaj pravijo vrhunski misleci, ki so sodelovali na mednarodni poletni šoli politične ekologije?
Christoph Görg z inštituta za socialno ekologijo na Dunaju opozarja, da podnebnega segrevanja sicer ne bo mogoče popolnoma izničiti, njegove razsežnosti in vpliv na družbo pa lahko zelo ublažimo.
“Če sploh ne bomo ukrepali, bodo temperature v naslednjih sto letih dvignile od 6 do 8 stopinj Celzija. To je povsem nepredstavljivo. Še nikoli v zgodovini se podnebje ni spreminjalo tako hitro kot danes.”
Raziskovalka odnosov med človekom in naravo Ariel Salleh z univerze v Sydneyju izpostavlja, da bodo pojavi, kot dvig morske gladine in širjenje puščav bosta najbolj prizadela ženske in otroke.
“Vzrok za podnebne spremembe je v prepričanju, da si moramo podrediti naravo. Podnebna kriza je patriarhalna tako v svojih vzrokih kot posledicah, rešitvah in politikah. Patriarhalni način razmišljanja temelji na dualizmih, kot so človeštvo proti naravi, moški proti ženski, zemlja proti vodi, belo proti črnemu, dobro proti slabemu. Toda v voda in zemlja v resnici nista ločeni, sta del enega celovitega sistema, prav tako kot človeštvo in narava.”
Eden od glavnih mislecev gibanja za večjo socialno in okoljsko pravičnost Odrast in soavtor knjige Projekt od-rasti Vincent Liegey ugotavlja, da so ljudje vse bolj utrujeni in izčrpani.
“Ljudje vidijo, da podnebne spremembe niso le nekaj abstraktnega. V regiji, iz katere prihajam, mi starejši ljudje pripovedujejo, kako vrste paradižnika, ki so jih sadili celo življenje, prav tako kot njihovi starši in stari starši, ne uspevajo več. Znašli smo se na civilizacijskem razpotju. Soočiti se moramo s svojimi mejami, viri na tem planetu niso neomejeni.”
Nekdanji univerzitetni profesor, pisatelj in soustanovitelj inštituta za socialno ekologijo v Vermontu Dan Chodorkoff pravi, da bomo morali spremeniti naše politike, način delovanja gospodarstva, pridelovanja hrane, pridobivanja energije.
“Ljudje spoznavajo, da se, kljub vsem našim naporom, da bi si podredili naravo, narave ne da podrediti. Žal oblastne strukture, kljub jasnim znanstvenim dokazom, ne želijo sprememb, kajti vidijo predvsem gospodarsko rast in ustvarjanje dobička. Imajo neomajno vero v to, da se bo pojavila tehnologija, ki bo preprečila katastrofo. To je zelo nevarna pot, vendar na srečo obstaja upor proti temu. Toda zmanjkuje nam časa. Zato me skrbi za prihodnost mojih otrok in vnukov. Moramo se upreti in hkrati oblikovati alternative. Prihodnost je lahko drugačna.”
Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?
Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?
Kaj pravijo vrhunski misleci, ki so sodelovali na mednarodni poletni šoli politične ekologije?
Christoph Görg z inštituta za socialno ekologijo na Dunaju opozarja, da podnebnega segrevanja sicer ne bo mogoče popolnoma izničiti, njegove razsežnosti in vpliv na družbo pa lahko zelo ublažimo.
“Če sploh ne bomo ukrepali, bodo temperature v naslednjih sto letih dvignile od 6 do 8 stopinj Celzija. To je povsem nepredstavljivo. Še nikoli v zgodovini se podnebje ni spreminjalo tako hitro kot danes.”
Raziskovalka odnosov med človekom in naravo Ariel Salleh z univerze v Sydneyju izpostavlja, da bodo pojavi, kot dvig morske gladine in širjenje puščav bosta najbolj prizadela ženske in otroke.
“Vzrok za podnebne spremembe je v prepričanju, da si moramo podrediti naravo. Podnebna kriza je patriarhalna tako v svojih vzrokih kot posledicah, rešitvah in politikah. Patriarhalni način razmišljanja temelji na dualizmih, kot so človeštvo proti naravi, moški proti ženski, zemlja proti vodi, belo proti črnemu, dobro proti slabemu. Toda v voda in zemlja v resnici nista ločeni, sta del enega celovitega sistema, prav tako kot človeštvo in narava.”
Eden od glavnih mislecev gibanja za večjo socialno in okoljsko pravičnost Odrast in soavtor knjige Projekt od-rasti Vincent Liegey ugotavlja, da so ljudje vse bolj utrujeni in izčrpani.
“Ljudje vidijo, da podnebne spremembe niso le nekaj abstraktnega. V regiji, iz katere prihajam, mi starejši ljudje pripovedujejo, kako vrste paradižnika, ki so jih sadili celo življenje, prav tako kot njihovi starši in stari starši, ne uspevajo več. Znašli smo se na civilizacijskem razpotju. Soočiti se moramo s svojimi mejami, viri na tem planetu niso neomejeni.”
Nekdanji univerzitetni profesor, pisatelj in soustanovitelj inštituta za socialno ekologijo v Vermontu Dan Chodorkoff pravi, da bomo morali spremeniti naše politike, način delovanja gospodarstva, pridelovanja hrane, pridobivanja energije.
“Ljudje spoznavajo, da se, kljub vsem našim naporom, da bi si podredili naravo, narave ne da podrediti. Žal oblastne strukture, kljub jasnim znanstvenim dokazom, ne želijo sprememb, kajti vidijo predvsem gospodarsko rast in ustvarjanje dobička. Imajo neomajno vero v to, da se bo pojavila tehnologija, ki bo preprečila katastrofo. To je zelo nevarna pot, vendar na srečo obstaja upor proti temu. Toda zmanjkuje nam časa. Zato me skrbi za prihodnost mojih otrok in vnukov. Moramo se upreti in hkrati oblikovati alternative. Prihodnost je lahko drugačna.”
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Znamo biti "hit destinacija"? Slovenija je, če sledimo zapisom v globalnih turističnih publikacijah, ena od letošnjih potovalnih "hit destinacij". . .
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Neveljaven email naslov