Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?
Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?
Kaj pravijo vrhunski misleci, ki so sodelovali na mednarodni poletni šoli politične ekologije?
Christoph Görg z inštituta za socialno ekologijo na Dunaju opozarja, da podnebnega segrevanja sicer ne bo mogoče popolnoma izničiti, njegove razsežnosti in vpliv na družbo pa lahko zelo ublažimo.
“Če sploh ne bomo ukrepali, bodo temperature v naslednjih sto letih dvignile od 6 do 8 stopinj Celzija. To je povsem nepredstavljivo. Še nikoli v zgodovini se podnebje ni spreminjalo tako hitro kot danes.”
Raziskovalka odnosov med človekom in naravo Ariel Salleh z univerze v Sydneyju izpostavlja, da bodo pojavi, kot dvig morske gladine in širjenje puščav bosta najbolj prizadela ženske in otroke.
“Vzrok za podnebne spremembe je v prepričanju, da si moramo podrediti naravo. Podnebna kriza je patriarhalna tako v svojih vzrokih kot posledicah, rešitvah in politikah. Patriarhalni način razmišljanja temelji na dualizmih, kot so človeštvo proti naravi, moški proti ženski, zemlja proti vodi, belo proti črnemu, dobro proti slabemu. Toda v voda in zemlja v resnici nista ločeni, sta del enega celovitega sistema, prav tako kot človeštvo in narava.”
Eden od glavnih mislecev gibanja za večjo socialno in okoljsko pravičnost Odrast in soavtor knjige Projekt od-rasti Vincent Liegey ugotavlja, da so ljudje vse bolj utrujeni in izčrpani.
“Ljudje vidijo, da podnebne spremembe niso le nekaj abstraktnega. V regiji, iz katere prihajam, mi starejši ljudje pripovedujejo, kako vrste paradižnika, ki so jih sadili celo življenje, prav tako kot njihovi starši in stari starši, ne uspevajo več. Znašli smo se na civilizacijskem razpotju. Soočiti se moramo s svojimi mejami, viri na tem planetu niso neomejeni.”
Nekdanji univerzitetni profesor, pisatelj in soustanovitelj inštituta za socialno ekologijo v Vermontu Dan Chodorkoff pravi, da bomo morali spremeniti naše politike, način delovanja gospodarstva, pridelovanja hrane, pridobivanja energije.
“Ljudje spoznavajo, da se, kljub vsem našim naporom, da bi si podredili naravo, narave ne da podrediti. Žal oblastne strukture, kljub jasnim znanstvenim dokazom, ne želijo sprememb, kajti vidijo predvsem gospodarsko rast in ustvarjanje dobička. Imajo neomajno vero v to, da se bo pojavila tehnologija, ki bo preprečila katastrofo. To je zelo nevarna pot, vendar na srečo obstaja upor proti temu. Toda zmanjkuje nam časa. Zato me skrbi za prihodnost mojih otrok in vnukov. Moramo se upreti in hkrati oblikovati alternative. Prihodnost je lahko drugačna.”
Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?
Ob vse bolj očitnih podnebnih spremembah se na eni strani pojavlja zanikanje, na drugi pa pesimizem in vdanost v usodo. Smo res že na točki brez vrnitve?
Kaj pravijo vrhunski misleci, ki so sodelovali na mednarodni poletni šoli politične ekologije?
Christoph Görg z inštituta za socialno ekologijo na Dunaju opozarja, da podnebnega segrevanja sicer ne bo mogoče popolnoma izničiti, njegove razsežnosti in vpliv na družbo pa lahko zelo ublažimo.
“Če sploh ne bomo ukrepali, bodo temperature v naslednjih sto letih dvignile od 6 do 8 stopinj Celzija. To je povsem nepredstavljivo. Še nikoli v zgodovini se podnebje ni spreminjalo tako hitro kot danes.”
Raziskovalka odnosov med človekom in naravo Ariel Salleh z univerze v Sydneyju izpostavlja, da bodo pojavi, kot dvig morske gladine in širjenje puščav bosta najbolj prizadela ženske in otroke.
“Vzrok za podnebne spremembe je v prepričanju, da si moramo podrediti naravo. Podnebna kriza je patriarhalna tako v svojih vzrokih kot posledicah, rešitvah in politikah. Patriarhalni način razmišljanja temelji na dualizmih, kot so človeštvo proti naravi, moški proti ženski, zemlja proti vodi, belo proti črnemu, dobro proti slabemu. Toda v voda in zemlja v resnici nista ločeni, sta del enega celovitega sistema, prav tako kot človeštvo in narava.”
Eden od glavnih mislecev gibanja za večjo socialno in okoljsko pravičnost Odrast in soavtor knjige Projekt od-rasti Vincent Liegey ugotavlja, da so ljudje vse bolj utrujeni in izčrpani.
“Ljudje vidijo, da podnebne spremembe niso le nekaj abstraktnega. V regiji, iz katere prihajam, mi starejši ljudje pripovedujejo, kako vrste paradižnika, ki so jih sadili celo življenje, prav tako kot njihovi starši in stari starši, ne uspevajo več. Znašli smo se na civilizacijskem razpotju. Soočiti se moramo s svojimi mejami, viri na tem planetu niso neomejeni.”
Nekdanji univerzitetni profesor, pisatelj in soustanovitelj inštituta za socialno ekologijo v Vermontu Dan Chodorkoff pravi, da bomo morali spremeniti naše politike, način delovanja gospodarstva, pridelovanja hrane, pridobivanja energije.
“Ljudje spoznavajo, da se, kljub vsem našim naporom, da bi si podredili naravo, narave ne da podrediti. Žal oblastne strukture, kljub jasnim znanstvenim dokazom, ne želijo sprememb, kajti vidijo predvsem gospodarsko rast in ustvarjanje dobička. Imajo neomajno vero v to, da se bo pojavila tehnologija, ki bo preprečila katastrofo. To je zelo nevarna pot, vendar na srečo obstaja upor proti temu. Toda zmanjkuje nam časa. Zato me skrbi za prihodnost mojih otrok in vnukov. Moramo se upreti in hkrati oblikovati alternative. Prihodnost je lahko drugačna.”
Obcestni prostor ob mestnih vpadnicah v naših največjih mestih je večinoma pretirano onesnažen s prašnimi delci in nevarnimi plini, še zlasti pozimi. Še več kot promet k slabi kakovosti zraka prinesejo neustrezna individualna kurišča, zlasti v predmestjih in slabo prevetrenih krajih. Slab zrak na svetu na leto ubije več ljudi kot malarija, v Sloveniji pa je večji krvnik kot prometne nesreče. Kaj bi morali storiti za bolj neoporečen zrak, ki ga dihamo?
Prisilne poroke romskih deklic so še danes tabu. Zato, ker je pri nas toliko nestrpnosti, pa tudi zato, ker je na tem področju velika strokovna praznina. Smo država, v kateri otroške poroke niso kriminalizirane, še zmeraj pa nimamo niti definicije prisilne poroke. Centri za socialno delo so v letu 2013 zabeležili 11 primerov prisilnih porok, nevladne organizacije pa 21. Pogosto so to neuradno sklenjene zakonske zveze, deklice pa končajo s šolanjem in se poročijo že pri 12. letih. Zakaj pri tem ni nepomembno, da številni otroci v nekaterih romskih naseljih še zmeraj nimajo dostopa do elektrike in vode?
Praktično ni sodobnega popotnika, ki ne bi poznal AIR BNB, ki v svoji bazi ponuja več kot 800 tisoč namestitev v 33 tisoč mestih 192 državah sveta. Tržni delež jim vztrajno raste in zato postajajo trn v peti tradicionalnim ponudnikom turističnih namestitev, mestom in državam saj poslovanje prek spleta omogoča, da se gostitelji izognejo plačilu taks in dajatev, kar je v različnih državah zelo različno urejeno.
Mineva sto dni odkar je mandat pričela vlada Mira Cerarja. Kaj se je in kaj se ni v tem času zgodilo. V pogovoru s predstavniki stroke, nevladnih organizacij in novinarji.
V Veliki Britaniji več kot polovica učiteljev zaradi stresa preneha poučevati v le petih letih po začetku kariere. Tudi v Sloveniji niso učitelji v nič kaj zavidljivem položaju. Zakaj je šola vse bolj v krču obrambnega položaja? So sodobne generacije mladih res tako nemogoče in prehod v digitalno dobo tako silovit? Kot pravijo naši sogovorniki, lahko gordijski vozel presekajo predvsem učitelji sami! Kako učiteljski poklic spet postaviti na čvrste noge in kako šolo ustvariti bolj progresivno, raziskujemo v tokratni Reakciji.
To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.
To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.
Ta teden so se pri nas mudili predstavniki Evropske komisije, ki so prišli preverit, kako Slovenija uresničuje projekte sofinancirane s kohezijskimi sredstvi. Ti, sicer redni obiski imajo poleg teoretičnega seveda tudi praktični del in med drugim so si ogledali tudi potek del v Planici. Z videnim so bili zadovoljni, še posebej tudi z zagotovili na slovenski strani, da bo projekt zaključen v roku, torej do konca leta 2015, kar pomeni, da evropska sredstva, čeprav se je o tem zaradi različnih zapletov veliko govorilo, niso ogrožena.
Ko so se leta 1981 pojavili prvi primeri nove bolezni, ki so jo poimenovali AIDS, nihče ni poznal njenega vzroka. Danes, približno tri desetletja potem, ko so znanstveniki odkrili virus HIV kot povzročitelja, se je diagnoza iz smrtne obsodbe spremenila v kronično bolezen. Zaradi napredka pri zdravljenju, ki je osebam, ki živijo s HIV-om, omogočil razmeroma normalno življenje, sta stigma in diskriminacija zdaj poglavitni težavi, s katerima se srečujejo. Tudi zato je le malo tistih, ki bi o osebnih izkušnjah življenja s HIV-om govorili javno in odkrito. Boštjan je to storil. Zakaj? Tudi o tem v tokratni sobotni Reakciji.
Je uravnoteženost poročanja nujna vsakokratna novinarska norma ali kolaps uredniške avtonomije? Smo mediji preveč površni ne le v razkrivanju afer, pač pa tudi pri predstavljanju pozitivnih in uspešnih zgodb? Kakšen je davek zahtevani hitrosti, kdo ne dela domačih nalog in zakaj lahko članek tudi ubija? Na festivalu Naprej/Forward je medijskim vsebinam in novinarski stroki ogledalo nastavilo 5 sogovornikov, ki opazujejo ali sooblikujejo medijsko krajino pri nas.
Menda smo Slovenci inovativen narod. Pa vendar v Evropski uniji nismo med najboljšimi. V zgodovini smo prispevali izum fotografije na stekleni plošči kaplana Janeza Avguština Puharja, Jurij Vega je znan po točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka, Janez Puh pa je leta 1889 izdelal prvo kolo, ki je bilo priročnejše in varnejše kot dotedanja. Kazalec naše današnje inovativnosti je že nekaj let Slovenski forum inovacij, ki je letos potekal devetič. V vseh devetih letih je bilo prijavljenih skupaj 1542 inovacij.
V reakciji smo tokrat pod drobnogled vzeli 3D tisk, natančneje, kako se je razvijal in kje so njegove prednosti in slabosti.
S premikom ure na zimski čas in jesenskim krajšanjem dneva se dozdeva, da se v naš vsakdanjik plazi tema. Toda se res? V sodobni digitalni dobi spreminjanja cikla svetloba-tema skorajda ne zaznamo več – na vsakem koraku so luči! Ne brlijo le na ulicah in trgih, včasih tudi tam, kjer ni treba; temveč se trdovratno bleščijo tudi v naših domovih – in to pozno v noč, ko bi moralo naše telo počivati. Kako svetla je sedanjost in ali je to mračna napoved za prihodnost, se s strokovnjaki sprašujemo v sobotni Reakciji.
Čeprav so majhne, merijo le približno 30 krat 40 milimetrov, pa je okoli njih vedno polno zgodb. Z njimi se po svetu spomnijo na številne osebe, živalske vrste, dogodke in posebnosti države. Bolj ali manj posrečeno. Egipčanska pošta je na znamki, posvečeni Sueškemu prekopu uporabila motiv Panamskega. Pri nas so jih zadnje čase najbolj obletavali netopirji, ko se je izkazalo, da so uporabljene fotografije na naših poštnih znamkah pobrane z interneta brez vednosti tujih avtorjev fotografij. Kdo preverja avtentičnost motivov poštnih znamk, če sploh kdo, in kaj je močnejše: etični kodeks oblikovalca ali internet, ki ponuja lažjo pot do oblikovanja? Vse to nas bo zanimalo v sobotni Reakciji, kjer bomo preverili tudi, kakšna je sploh pot poštne znamke, preden pristane v albumih filatelistov.
Posvečamo se rekreaciji starejših. Sredi oktobra je namreč spet čas za Simbiozo, ki je tokrat namenjena gibanju. Kakšna vadba je najbolj primerna, kako lahko tudi športni centri privabijo starejše in kdo so tisti oranžni poskočneži, ki vsako jutro širom Slovenije pretegujejo svoje telo?
Ljubezni in partnerstvu oseb z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem zdravju načeloma ne javnost ne stroka ne nasprotujeta več, še vedno pa ostaja tabu njihova spolnost in odločanje o rojstvu otrok. Kdo torej pri osebah z odvzeto opravilno sposobnostjo odloča o tem, koliko ljubezni smejo tudi udejanjiti?
V tokratni Reakciji se odzivamo na porast zastrupitev z alkoholom med mladimi. Kaj lahko storijo starši, kako ustrezna in učinkovita je zakonodaja? In kako se nenazadnje spreminja odnos mladih do alkohola?
Tretjo septembrsko soboto, na mednarodni dan gluhih, bomo sledili motu letošnjega tedna gluhih »raznolikost bogati« in predstavili nekaj zanimivih koščkov kulturnega mozaika. V eni izmed preteklih Reakcij smo že razširjali obzorja kulturnega, takrat smo pozornost namenili dostopnosti do kulturnih ustanov. Tokrat pa obzorja širimo s kulturniki, ki s svojim delom rušijo stereotipe, gradijo mostove, opogumljajo in osveščajo, predvsem pa (so)ustvarjajo naš raznolik kulturni prostor.
Povezovanje ljudi za skupni prevoz v službo v večja slovenska mesta, ki sopotnike iščejo tudi s pomočjo spleta, je že postalo nekaj običajnega. Medtem ko pri nas še vedno ni prisotna aplikacija UBER, ki predstavlja alternativo taksistom v večjih mestih. Ta povzroča težave predvsem taksistom, ki jim po njihovem mnenju posega v njihovo delo. V Nemčiji so se taksisti in predstavniki UBER-ja že soočili tudi na sodišču. Vseeno pa smo v Reakciji tudi preverili, kdaj bi se lahko v Sloveniji zgodilo, da bi se nekdo začel načrtno ukvarjati s prevozi in to ponujal prek spletne aplikacije, kot ostali.
Na okroglem 10. svetovnem kongresu o divjem prašiču je Slovenija gostila približno 100 strokovnjakov iz 22 držav starega kontinenta, pa tudi držav z drugih celin. Tudi divji prašič živi na vseh celinah, na nekatere je prišel ob pomoči človeka, drugam si je pomagal sam.
Neveljaven email naslov