Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Kako je sivka, če je lila; Sredi glasbe; Kako zorijo ježevci; Letovanje.
Avtor: Peter Svetina
Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Pozavna: Matej Krajter
Pripovedovalec: Matej Puc
Helge: Primož Pirnat
Nikozija: Polona Juh
Ofelija: Saša Mihelčič
Alferd: Marko Mandić
Svit: Klemen Janežič
Bertold Berti: Jožef Ropoša
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017
Premiera igrane nanizanke
Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.
Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V petem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Kako je sivka, če je lila, Sredi glasbe, Kako zorijo ježevci in Letovanje.
Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter
Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Ofelija Saša Mihelčič
Alferd Marko Mandić
Svit Klemen Janežič
Bertold Berti Jožef Ropoša
Traja 09′ 01”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017
Rubrika ZUNANJE UHO
Recenzija 5. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 basni: Kako je sivka, če je lila, Sredi glasbe, Kako zorijo ježevci in Letovanje
UROŠ SMASEK
“Dozoreli” so ježevci, naj v duhu njenega naslova rečemo o sicer očitno zimzeleno aktualni igrani radijski nanizanki za otroke in (tudi) odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevani literaturi Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča). Ta nas je v petih delih (nekajminutnih epizodah) kot omnibus, kjer je vsak del obsegal štiri vinjetno kratke basni (skupaj torej 20), praktično prebujala vsa decembrska nedeljska jutra in ob prikazovanju – citiramo – “preprostih, vsakodnevnih stvari na nekoliko drugačen način in iz drugačne perspektive” izjemno razveseljevala s številnimi nadvse duhovitimi besednimi igrami ter poigravanji z domislicami ali manj znanimi pojmi in njihovo včasih že kar nadrealno večpomenskostjo.
Da so ježevci “dozoreli”, velja vsaj za zdaj, kar se tiče predvajanja nanizanke v rednem oziroma premiernem radijskem sporedu, saj se je 31. decembra zaključila. Nadaljujejo pa njene posamezne vinjetne basni oziroma zvočne pravljice iz petih epizod svoje življenje na internetu, kjer se jim pridružuje še 13 vinjet, ki za zdaj niso bile predvajane (in, kot je slišati, niti mišljene) kot del nanizanke, vendar naj bi, kot je še izvedeti, prej ali slej prišle tudi na redni spored.
Izhajajoč iz dejstva, da je tokratna epizoda za zdaj zadnja v nanizanki, se zdi, kot da so si ustvarjalci tokrat dali duška, saj so 9-minutni epizodi odmerili kakšno minuto več od prejšnjih epizod in si privoščili še več poigravanja z večpomenskostjo ter za povrh vpletli določene vsebinske reference na nekatere predhodne epizode.
Prva tokratna vinjeta, Kako je sivka, če je lila (tako kot vse jo privlačno pripoveduje Matej Puc), je sicer ena tistih, ki imajo mesto že v zgovornem avizu k vsem epizodam. Gre pa za to, da se kukavica Ofelija (Saša Mihelčič) na poletnem obisku pri gostoljubni ježevki Nikoziji (Polona Juh) navdušuje nad njenim šopkom dehtečih lila cvetic in, ko ji ta pove, da so to cvetovi sivke, ne more razumeti, kako je lahko sivka, če pa je lila. To ni jasno niti Nikoziji, zato se s šopkom odpravita k modremu Sivčku, sivemu osličku, ki veliko ve, a ker dolgo ne naletita nanj, jima medtem lila šopek v poletni vročini posivi, nakar Nikozija po premisleku vpraša Sivčka, ali je kdaj tudi on bil lila.
V drugi vinjeti, Sredi glasbe, po koncertu polarnega orkestra z galebjim zborom, ki sta se ga udeležila tudi Nikozija in njen partner, ježevec Helge (Primož Pirnat), jima nadvse živahni mravljinec Alferd (Marko Mandić) neutrudno navdušen rjove, da je bil sredi glasbe, a ko mu rečeta, da sta onadva bila tudi, jima razloži, da je zlezel glasbeniku tjulnju v klarinet. V tretji, naslovni vinjeti Kako zorijo ježevci, prav tako znani iz aviza, zvedavi podlasec Svit (Klemen Janežič) vpraša Helgeja, ki je med nabiranjem češenj ravno padel na tla, ali ježevci spomladi večkrat odpadejo z dreves, a mu Helge prizna, da pravzaprav ne ve, kdaj ježevec dozori.
Ravno v zadnji, četrti vinjeti Letovanje, kjer Nikoziji in Helgeju na posebej njemu ljubih počitnicah ob morju dinamični leteči poštar Bertold Berti (Jožef Ropoša) prinese pomembno vest, pa so že omenjene reference na predhodne epizode. Naj živijo ježevci! Četudi za zdaj še “samo” na internetu, a po možnosti nekoč še na rednem radijskem sporedu! Ker si to zaradi iskrive večplastnosti in izvedbene jedrnatosti vsekakor zaslužijo!
142 epizod
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Omnibus duhovitih zgodb iz živalskega sveta o preprostih, vsakodnevnih življenjskih dejstvih na nekoliko drugačen način in z drugaćnp perspektivo gledanja na sebe in svet okoli nas. Tokratne zgodbe so: Kako je sivka, če je lila; Sredi glasbe; Kako zorijo ježevci; Letovanje.
Avtor: Peter Svetina
Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra: Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba: Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Pozavna: Matej Krajter
Pripovedovalec: Matej Puc
Helge: Primož Pirnat
Nikozija: Polona Juh
Ofelija: Saša Mihelčič
Alferd: Marko Mandić
Svit: Klemen Janežič
Bertold Berti: Jožef Ropoša
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja in junija 2017
Premiera igrane nanizanke
Nedeljska jutra v decembru, v terminu radijske igre za otroke, prebuja premierna serija radijskih iger za otroke in odrasle Kako zorijo ježevci. Nanizanka zvočnih pravljic je nastala po istoimenskem delu Petra Svetine. Gre za omnibus nadvse duhovitih zgodb iz živalskega sveta, ki slikajo preprosta, vsakodnevna življenjska dejstva na nekoliko drugačen način in z drugačne perspektive. Delo Kako zorijo ježevci je prejelo Zlato hruško, znak kakovostnih otroških in mladinskih knjig, ki jo dodeljuje Mestna knjižnica Ljubljana Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, leta 2016 pa tudi nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo, ki jo od leta 1997 podeljuje časopisno-založniško podjetje Večer.
Režiser Klemen Markovčič je zdaj 33 izbranih navihanih basni priredil in prevedel še v radiofonski jezik. V radijskem etru bo tako predstavljenih 20 kratkih prigod v 5-ih sklopih. Vseh 33 zvočnih zgodb, tudi preostalih 13, ki ne bodo predvajane v radijskem etru, pa bo po zaključku serije prosto dostopnih za prenos na podcastu Kako zorijo ježevci, Radijska igra, v obliki poslušanj na zahtevo pa tudi na spletni platformi 4d.rtvslo.si in otroski.si portalu. S tem želimo našim malim poslušalcem in njihovim staršem približati radijsko igro z močno željo, da nobeno otroštvo ne bi bilo prikrajšano za čudovito izkušnjo poslušanj zvočnih pravljic. In da bi jih generacije otrok rojene v tem tisočletju ponovno spoznale in sprejele za svoje.
V petem delu se sprehajamo skozi zgodbe – Kako je sivka, če je lila, Sredi glasbe, Kako zorijo ježevci in Letovanje.
Režiser in avtor radijske priredbe Klemen Markovčič
Tonska mojstrica – igra Sonja Strenar
Tonski mojster – glasba Miha Jaramaz
Avtor izvirne glasbe Gregor Strniša
Svetovalka za jezik Mateja Juričan
Pozavna Matej Krajter
Pripovedovalec Matej Puc
Helge Primož Pirnat
Nikozija Polona Juh
Ofelija Saša Mihelčič
Alferd Marko Mandić
Svit Klemen Janežič
Bertold Berti Jožef Ropoša
Traja 09′ 01”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Ljubljana maja in junija 2017
Rubrika ZUNANJE UHO
Recenzija 5. dela 5-delne igrane radijske nanizanke Kako zorijo ježevci, ki ga sestavljajo 4 basni: Kako je sivka, če je lila, Sredi glasbe, Kako zorijo ježevci in Letovanje
UROŠ SMASEK
“Dozoreli” so ježevci, naj v duhu njenega naslova rečemo o sicer očitno zimzeleno aktualni igrani radijski nanizanki za otroke in (tudi) odrasle, Kako zorijo ježevci (po nagrajevani literaturi Petra Svetine v priredbi in režiji Klemna Markovčiča). Ta nas je v petih delih (nekajminutnih epizodah) kot omnibus, kjer je vsak del obsegal štiri vinjetno kratke basni (skupaj torej 20), praktično prebujala vsa decembrska nedeljska jutra in ob prikazovanju – citiramo – “preprostih, vsakodnevnih stvari na nekoliko drugačen način in iz drugačne perspektive” izjemno razveseljevala s številnimi nadvse duhovitimi besednimi igrami ter poigravanji z domislicami ali manj znanimi pojmi in njihovo včasih že kar nadrealno večpomenskostjo.
Da so ježevci “dozoreli”, velja vsaj za zdaj, kar se tiče predvajanja nanizanke v rednem oziroma premiernem radijskem sporedu, saj se je 31. decembra zaključila. Nadaljujejo pa njene posamezne vinjetne basni oziroma zvočne pravljice iz petih epizod svoje življenje na internetu, kjer se jim pridružuje še 13 vinjet, ki za zdaj niso bile predvajane (in, kot je slišati, niti mišljene) kot del nanizanke, vendar naj bi, kot je še izvedeti, prej ali slej prišle tudi na redni spored.
Izhajajoč iz dejstva, da je tokratna epizoda za zdaj zadnja v nanizanki, se zdi, kot da so si ustvarjalci tokrat dali duška, saj so 9-minutni epizodi odmerili kakšno minuto več od prejšnjih epizod in si privoščili še več poigravanja z večpomenskostjo ter za povrh vpletli določene vsebinske reference na nekatere predhodne epizode.
Prva tokratna vinjeta, Kako je sivka, če je lila (tako kot vse jo privlačno pripoveduje Matej Puc), je sicer ena tistih, ki imajo mesto že v zgovornem avizu k vsem epizodam. Gre pa za to, da se kukavica Ofelija (Saša Mihelčič) na poletnem obisku pri gostoljubni ježevki Nikoziji (Polona Juh) navdušuje nad njenim šopkom dehtečih lila cvetic in, ko ji ta pove, da so to cvetovi sivke, ne more razumeti, kako je lahko sivka, če pa je lila. To ni jasno niti Nikoziji, zato se s šopkom odpravita k modremu Sivčku, sivemu osličku, ki veliko ve, a ker dolgo ne naletita nanj, jima medtem lila šopek v poletni vročini posivi, nakar Nikozija po premisleku vpraša Sivčka, ali je kdaj tudi on bil lila.
V drugi vinjeti, Sredi glasbe, po koncertu polarnega orkestra z galebjim zborom, ki sta se ga udeležila tudi Nikozija in njen partner, ježevec Helge (Primož Pirnat), jima nadvse živahni mravljinec Alferd (Marko Mandić) neutrudno navdušen rjove, da je bil sredi glasbe, a ko mu rečeta, da sta onadva bila tudi, jima razloži, da je zlezel glasbeniku tjulnju v klarinet. V tretji, naslovni vinjeti Kako zorijo ježevci, prav tako znani iz aviza, zvedavi podlasec Svit (Klemen Janežič) vpraša Helgeja, ki je med nabiranjem češenj ravno padel na tla, ali ježevci spomladi večkrat odpadejo z dreves, a mu Helge prizna, da pravzaprav ne ve, kdaj ježevec dozori.
Ravno v zadnji, četrti vinjeti Letovanje, kjer Nikoziji in Helgeju na posebej njemu ljubih počitnicah ob morju dinamični leteči poštar Bertold Berti (Jožef Ropoša) prinese pomembno vest, pa so že omenjene reference na predhodne epizode. Naj živijo ježevci! Četudi za zdaj še “samo” na internetu, a po možnosti nekoč še na rednem radijskem sporedu! Ker si to zaradi iskrive večplastnosti in izvedbene jedrnatosti vsekakor zaslužijo!
Avtorica radijske priredbe: Gordana Kunaver Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Asistentka režije: Mojca Cavazza Tehnični asistent: Sandi Zgonc Andersen: Boris Juh Žena: Ivanka Mežan Palčica: Jana Osojnik Krastača: Iva Zupančič Krastačin sin: Niko Goršič Hrošč: Vladimir Jurc Poljska miš: Polona Vetrih Krt: Niko Goršič Lastovica: Jerca Mrzel Cvetlični princ: Boris Ostan Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana marca 1983
Pravljica o nečimrnem cesarju, ki se ves dan oblači in preoblači, obuva in preobuva in ima zato mnogo smešnih opravkov in težav sam s sabo in s podložniki. Režiser - Jože Valentič Dramaturg - Ervin Fritz Tonski mojster - Staš Janež Glasbeni opremljevalec - Peter Čare Pripovedovalec: Boris Cavazza Cesar: Danilo Benedičič Komornik: Dare Valič Prvi trgovec: Niko Goršič Drugi trgovec: Iztok Jereb Trgovka: Mojca Ribič Krojač: Milan Kalan Čevljar: Silvij Božič Klobučar: Božo Vovk Sodelovali so še: Maja Šugman, Srečo Špik in Ivan Rupnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1987
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
25. decembra 1928 je bila na Radiu Ljubljana z igralci Slovenskega narodnega gledališča v živo izvedena prva radijska uprizoritev dramskega besedila – »božična igra« Pavla Golie v štirih slikah – Peterčkove poslednje sanje. Že naslednje leto ji je sledilo 29 novih uprizoritev. Radijska igra je postala programska stalnica in z intenzivnim razvojem po drugi svetovni vojni /edina/ izvirna umetnostna radijska zvrst. V režiji Jožeta Valentiča in dramaturgiji Vilme Štritof smo pred leti uprizorili tretjo sliko Peterčkovih poslednjih sanj. »Tej 'božični povesti' vsekakor nedostaja notranje vezi enotnega dejanja, /…/ vendar pa je vsaka teh štirih slik poetična in čuvstveno dovolj močna, da ta dramatični nedostatek nikakor ne moti preveč. Krepko izražena ideja etičnosti sugestivno prevzame gledalca, oziroma čitatelja, ki spremlja ubogega Peterčka skozi njegove bolne privide v božični noči,« je v Ljubljanskem zvonu leta 1924 zapisal Miran Jarc. Sanjski svet in čustvenost vselej nagovarjata prav radijski medij, etičnost in sočutje pa sta vrednoti, ki ju danes nekaj ključnih vzporednic z revnim obdobjem po prvi svetovni vojni vztrajno kliče na javno prizorišče. Režiser: Jože Valentič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina PETERČEK Gašper Rojc OČE HRAST Borut Veselko ČAROVNIK GRČA Sandi Pavlin ČARODEJKA BUKVA Violeta Tomič JEZUŠČEK Klemen Janežič MAMICA Sabina Kogovšek Traja 14'53'' Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radia Slovenija novembra leta 2013.
Glavna junakinja, deklica Zoja, skuša doma in v mestu najti pesem, s katero bi pomagala svoji ribi Leonu, ki umira od dolgčasa. Avtor Jean Pierre Simeon Prevajalka, avtorica radijske priredbe in režiserka Ana Krauthaker Dramaturginja Vilma Štritof Tonska mojstrica Sonja Strenar Glasbeni opremljevalec Luka Hočevar Zoja Zoja Skok Leon Branko Jordan Mama Ana Urbanc Lólo Jernej Gašperin Gospa Obla Nina Valič Gospa Konica Lena Hribar Mahmud Brane Grubar Kanarček Matej Puc Babica Silva Čušin Dedek Milan Štefe Predmeti v kuhinji Jernej Gašperin, Branko Jordan, Matej Puc Predmeti v kopalnici Ana Urbanc, Nina Valič, Lena Hribar Traja 10' 35'' Produkcija Uredništva igranega program Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2018
Oskar, ki si želi postati detektiv, zaradi te želje zelo natančno opazuje svojo okolico in kmalu opazi nenavadne dogodke in ljudi, ki jih drugi prebivalci ljubljanskega blokovskega naselja ne. Nad šolo ni navdušen, matematika mu ne leži, stežka se uči brati in zato sklepa, da preprosto ni dovolj pameten. Ko pa se po naključju znajde v draguljarni med ropom… Avtor Andrej Rozman Roza Režiserka Irena Glonar Dramaturginja Vilma Štritof Tonski mojster Jure Culiberg Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina Asistentka režije Helena Mugerle Tehnični asistent Sandi Zgonc Oskar Gašper Rojc Draguljar Zvone Hribar Učiteljica Marijana Brecelj Mama Maša Derganc Ropar Vojko Zidar Policaj Jan Bučar Televizijski napovedovalec Ivan Lotrič Breda Pia Škulj Traja 20' 05'' Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2010
Z junaki kultne mladinske avtorice Branke Jurca so odraščale številne povojne generacije otrok in mladostnikov nekega drugega časa. V pasti pa v osišče postavlja dogodivščine dečka Petra v zaostreni situaciji okupirane Ljubljane. Avtorica radijske priredbe in dramaturginja - Djurdja Flere Režiserka - Rosanda Sajko Tonska mojstrica - Metka Rojc Asistentka režije - Filipina Jerman Pripovedovalec: Janez Hočevar Peter: Klemen Petrovčič Rafko: Janez Šintler Breda: Milena Janežič Dedek: Janez Albreht Mama: Judita Hahn Detektiv: Franček Drofenik Mlekarica: Jana Osojnik Šofer: Dare Valič Sodelujejo še: Selina Drolc, Vinko Podgoršek in Božo Vovk Levstikovega Martina Krpana bere: Saša Miklavc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1977
Po zgodbici Frana Levstika je njeno zvočno različico napisal Boris A. Novak. Videk je bil deveti otrok revne vdove in je nosil zmeraj srajčko svojih starejših bratov in sester. Srajčka je bila zato vedno ponošena in tanka. Nekega dne pa je dobil Videk čisto novo srajčico. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Ervin Fritz Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jerko Novak Asistent režije: Jože Valentič Tehnični asistent: Zmago Frece Videk: Kaja Deskovič-Živković Vidkova mama: Jerica Mrzel Bratci in sestrice: Milena Janežič, Miha Kralj, Barbara Langerholc, Grega Turšič, Evelin Pristavec, Nina Miklavič Ovca: Jana Osojnik Trnov grm: Dare Valič Pajek Tkalec: Brane Ivanc Rak Krojač: Ivan Jezernik Ptica Šivilja: Draga Potočnjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v februarju 1984
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Miroslav Košuta je po motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike. Pretekli mesec smo to zvočno pravljico poslušali v radijskem etru, v sklopu cikla Nostalgija, zdaj pa je našla svoje stalno mesto tudi v spletnem arhivu. Režiser - Jože Vozny Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Osel: Jože Zupan Pes: Aleksander Valič Maček: Duša Počkaj Petelin: Jurij Souček Mlinar: Tone Homar Lovec: Tone Slodnjak 1. razbojnik: Boris Kralj 2. razbojnik: Janez Hočevar 3. razbojnik: Stane Sever Pripovedovalec: Rudi Kosmač Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizija Ljubljana oktobra 1969
Nedeljska jutra v februarju so z zvočnimi pravljicami za dobro jutro prav posebna. Nostalgični pogled v vzvratno ogledalo namreč prinaša spomin na radijske igre za otroke, ki so nekoč izhajale na kasetah. Založniški tok RTV Slovenija je bil zlasti v 80-tih letih preteklega stoletja močan in predvsem dosleden. Serija zvočnih kaset je tako zaznamovala kar nekaj generacij otrok, s tem pa postala del kolektivnega spomina nekih otroštev. Generacija X, ki je torej odraščala s temi pravljicami, ima danes svoje otroke in nemalo je poslušalcev teh let, ki si želi spet slišati najljubšo zvočno pravljico iz svojega otroštva. Prav zato je režiser Klemen Markovčič zasnoval zvočni cikel Nostalgija, v to pravljično krožno zgodbo pa umestil štiri igre - Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, Čarobni pisalni strojček, Radio Huda luknja in Štirje fantje muzikantje. Z radijskimi igrami za otroke se v tem jutranjem nedeljskem terminu, ki ima svoje stalno programsko mesto že več desetletij, verjetno ne druži prav veliko otrok; ti namreč poiščejo radijsko igro na medmrežju oziroma Otroškem portalu RTV Slovenija. V etru pa vendar še vedno močno nagovarja zrelo, odraslo poslušalstvo. Kar je prav. S tem je namreč ustvarjen topli, človeški in predvsem neprecenljivi medgeneracijski most, ki ta samosvoj in čudovit umetniški žanr ohranja tudi v tem, izrazito vizualnem obdobju človeštva. Vse bolj se namreč kaže kako je poslušanje nadvse pomembno za človekov razvoj. In prva zato je pravzaprav nujno, da nobeno otroštvo ne meni brez izjemnega občutka ob poslušanju zvočnih pravljic, kot so jih imela otroštva nekega drugega časa. Nostalgično krožno zvočno pot vpeljuje Pevsko tekmovanje zajcev na goljavi, nastalo po predlogi nemških avtorjev Jamesa Krüssa in Markusa Polderja. Igra o prevarah in poštenju, ki vedno zmaga, je bila prvič izvedena decembra leta 1953 in še vedno sodi med najboljše slovenske radijske igre za otroke.
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Četrta in s tem sklepna iz Cikla. Miškolin je v interpretaciji Jurija Součka zaznamoval generacije otrok in dramskega igralca samega.
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Poetična zgodba o osamljenosti, ki pa jo lahko preženemo, če se malo potrudimo in si poiščemo prijatelje.
To je ena Puntarjevih najbolj priljubljenih iger, poslušati pa jo morate z malce domišljije. Deklica z imenom Medvedek namreč zleze vase, da bi videla, kakšna je od znotraj. Režiserka - Rosanda Sajko Dramaturginja - Djurdja Flere Tonska mojstrica - Metka Rojc Avtor izvirne glasbe - Urban Koder Plezalček: Jurij Souček Medvedek: Jana Osojnik Mlinar: Polde Bibič Prvi kmetič: Tone Homar Drugi kmetič: Janez Hočevar Tretji kmetič: Andrej Nahtigal Učenjak: Laci Cigoj Sodelovali so še: Alja Tkačev, Marjan Hlastec, Mara Černe, Janez Hočevar, Zlatko Stanko, Veronika Drolc, Mina Jeraj in Milena Grm Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1969
Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.
Velikonočna nedelja je letos prav na dan šaljivcev, na prvi april! Za razvedrilo smo vam pripravili premiero radijske igre, v kateri nastopa legendarni ljudski lik Pavliha. Ima to smolo, da se preveč drži pravil, vendar ob napačnem trenutku, zato ga zmeraj polomi. Mami dela velike težave, vendar se v tej radijski igri najde nekdo, ki ga vzljubi prav takšnega, kakršen je. Vas zanima, kako je to mogoče?
Neveljaven email naslov