Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat nam psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin predstavlja tehniko Postopega mišičnega sproščanja, ob kateri zavestno, prek napenjanja in sproščanja posameznih mišičnih skupin, dosegamo sprostitev.
Psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin o tehniki, s katero prek napenjanja in sproščanja posameznih mišičnih skupin dosegamo sprostitev
S postopnim telesnim sproščanjem v natančno določenem zaporedju postopoma sproščamo 16 glavnih mišičnih skupin telesa.
“Tehnika se je izkazala kot odlična samopomoč pri stanjih povišane napetosti, saj z njeno pomočjo človek spozna, kako lahko obvlada svoje telesne simptome”
Tokrat nas v svet Samoumiritve pelje psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin.
Pri vadbi poskušamo biti pozorni:
(1) Da zavestno stiskanje posameznih mišičnih skupin ne bo ne prešibko ne premočno. Mišice naj bodo napete, vendar ne preobremenjene, napenjamo jih lahko do blagega drhtenja.
(2) Ko mišice sprostimo se poskušamo ob enakomernem dihanju poskrbite zavedati občutka sproščenosti; temu se posvečajmo vsaj 10-15 sekund
(3) Vsako vajo ponovimo dvakrat. Naš cilj je naučiti se, kaj je napetost in kaj sproščenost. Zatezanje in sproščenost različnih mišičnih skupin telesa sproži stanje sproščenosti.
Tehnike postopne mišične sprostitve ne izvajajte v primeru, da:
Vam je vadbo odsvetoval zdravnik in/ali strokovnjak s področja duševnega zdravja, ste v položaju, ki zahteva neposredno pozornost, imate zelo povišan krvni tlak, ste pod vplivom drog in/ali alkohola, če izgubljate stik z resničnostjo, med tuširanjem ali kopanjem, plavanjem, neposredno pred in po večji telesni obremenitvi, imate vnetje mišic ali mišične krče.
104 epizod
V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet "umirite se". Kako pa lahko to učinkovito naredimo? Skupaj s strokovnjaki se učimo tehnik in strategij umirjanja in sproščanja ter skrbi za duševno zdravje in ravnovesje.
Tokrat nam psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin predstavlja tehniko Postopega mišičnega sproščanja, ob kateri zavestno, prek napenjanja in sproščanja posameznih mišičnih skupin, dosegamo sprostitev.
Psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin o tehniki, s katero prek napenjanja in sproščanja posameznih mišičnih skupin dosegamo sprostitev
S postopnim telesnim sproščanjem v natančno določenem zaporedju postopoma sproščamo 16 glavnih mišičnih skupin telesa.
“Tehnika se je izkazala kot odlična samopomoč pri stanjih povišane napetosti, saj z njeno pomočjo človek spozna, kako lahko obvlada svoje telesne simptome”
Tokrat nas v svet Samoumiritve pelje psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin.
Pri vadbi poskušamo biti pozorni:
(1) Da zavestno stiskanje posameznih mišičnih skupin ne bo ne prešibko ne premočno. Mišice naj bodo napete, vendar ne preobremenjene, napenjamo jih lahko do blagega drhtenja.
(2) Ko mišice sprostimo se poskušamo ob enakomernem dihanju poskrbite zavedati občutka sproščenosti; temu se posvečajmo vsaj 10-15 sekund
(3) Vsako vajo ponovimo dvakrat. Naš cilj je naučiti se, kaj je napetost in kaj sproščenost. Zatezanje in sproščenost različnih mišičnih skupin telesa sproži stanje sproščenosti.
Tehnike postopne mišične sprostitve ne izvajajte v primeru, da:
Vam je vadbo odsvetoval zdravnik in/ali strokovnjak s področja duševnega zdravja, ste v položaju, ki zahteva neposredno pozornost, imate zelo povišan krvni tlak, ste pod vplivom drog in/ali alkohola, če izgubljate stik z resničnostjo, med tuširanjem ali kopanjem, plavanjem, neposredno pred in po večji telesni obremenitvi, imate vnetje mišic ali mišične krče.
Da bi se veliko smejali! To si lahko zaželimo v letu, ki je pred nami. Smejali od sreče, od radosti, nasmejali sebi, ko kaj ne bo šlo tako, kot bi si želeli, nasmejali okoliščinam, ki nam ne bodo kdaj najbolj povšeči. Zelo pomembno je, da se ne jemljemo preresno, pravi prof. dr. Borut Škodlar, s katerim se bomo znova lotili vaje "Notranji smeh".
Če se ozrete nazaj na to čudno leto - kaj lahko rečete? Ste ga, kljub vsemu, polno živeli? Ste izkoristili trenutke, ki so se vam ponudili? In s kakšnimi željami se ozirate naprej? Boste v prihodnjem letu kaj naredili drugače? Prof. dr. Borut Škodlar in Mojca Delač vam predvsem želita, da ga čim bolj bogato doživite.
Dobrodošli v novi epizodi oddaje Samoumiritev. Ponovili bomo vajo, pri kateri se bomo spomnili, kako lahko prežvekovanje misli, ruminacija, torej to, da neprestano tuhtamo, še poglablja našo stisko in stresnost situacije. Po drugi strani pa imamo moč, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, da z vadbo ne samo dosežemo umiritev, pač pa tudi vplivamo na psihosomatske posledice stresa. Z njim se bo pred vajo o tem pogovarjala Mojca Delač.
Ko smo tesnobni in nas je zelo strah, nam domišljija lahko hitro v glavi začne delati različne scenarije,o katastrofi, koncu sveta.Takrat smo še posebno dozetni za razne teorije zarote, saj ne znamo stopiti korak stran in se zavedati, kaj je plod našega namišljanja in kaj res. V tokratni vaji se bomo ponovili vajo, ki nam pokaže, kako gremo lahko mimo teh apokaliptičnih občutij.
Ko smo tesnobni in nas je zelo strah, nam domišljija lahko hitro v glavi začne delati različne scenarije,o katastrofi, koncu sveta.Takrat smo še posebno dozetni za razne teorije zarote, saj ne znamo stopiti korak stran in se zavedati, kaj je plod našega namišljanja in kaj res. V tokratni vaji se bomo ponovili vajo, ki nam pokaže, kako gremo lahko mimo teh apokaliptičnih občutij.
Ko se človek stara, je vedno bolj izpostavljen dejstvu, da se njegov čas oži. Ta minljivost, dozorevanje, staranje, pa nam ponuja tudi možnost, da na vse skupaj pogledamo z drugega konca in se živemo, da življenje ni samo to, kar nas čaka, pač pa tudi tisto, kar smo in kar smo že doživeli. Prav na to nas bo prof. dr. Borut Škodlar spomnil v vaji, ki so jo bomo znova lotili. Še prej pa ga Mojca Delač vpraša nekaj o njeni vsebini.
Pravijo, da je smeh pol zdravja. Prav zato je gotovo smeh eno od lepših daril, ki si ga lahko podarimo. Lahkotnost je tista, ki nam lahko pomaga do boljšega počutja in soočanja z izzivi vseh vrst. To, da sebe in svojega oživljanja ne jemljemo preveč resno ter se znamo nasmehniti. Sproščenost in humor nam v tokratni epizodi poklanja prof. dr. Borut Škodlar.
Ko se v spominih oziramo nazaj, je skoraj edino resno obžalovanje, da kakšnih trenutkov nismo bolj polno doživeli. Tudi praznični dnevi so ponavadi čas, ko se v mislih oziramo na prehojeno pot in na dogodke, ki so nas napolnili s srečo ter tiste, ki so neprijetno zarezali v naše življenje. V tokratni epizodi, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, se bomo naučili, kako s pomočjo dihanja polno zaživeti trenutek, tudi, ko nas časi postavljajo pred preizkušnje.
Ko se v spominih oziramo nazaj, je skoraj edino resno obžalovanje, da kakšnih trenutkov nismo bolj polno doživeli. Tudi praznični dnevi so ponavadi čas, ko se v mislih oziramo na prehojeno pot in na dogodke, ki so nas napolnili s srečo ter tiste, ki so neprijetno zarezali v naše življenje. V tokratni epizodi, ki jo je pripravil prof. dr. Borut Škodlar, se bomo naučili, kako s pomočjo dihanja polno zaživeti trenutek, tudi, ko nas časi postavljajo pred preizkušnje.
Ko smo zaradi tega ali onega tesnobni, anksiozni ali potrti, nam nenehno premlevanje zgodb ne pomaga kaj dosti. Če nam uspe izstopiti iz tega vrtiljaka, pa to nima samo pozitivnih vplivov na naše notranje ravnovesje in duševno zdravje pač pa tudi na psihosomatske motnje. Zelo pomembno je, da se dobro počutimo v lastni koži. Upamo, da vam vaja, ki jo je za nas pripravil prof. dr. Borut Škodlar, pri tem pomaga.
Pogostokrat je zgodovina prinesla kakšno obdobje, ko so ljudje verjeli v neke slabe scenarije, v konec človeštva. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, se takrat tesnoba v nas poveže z domišljijo in to tlakuje pot za različne scenarije. Več o tem, kako se temu ogniti, pa v tokratni epizodi.
Z leti, razvojem, staranjem, se širi tudi spekter našega znanja, izkušenj. Malha zgodb, spominov in doživetij, zaradi katerih marsikaj naredimo drugače. Ena od pozitivnih strani staranja je prav vse to. In o tem nam bo prof. dr. Borut Škodlar pripovedoval v tokratni, čisto novi vaji, ki bo torej pod drobnogled vzela lepe plati dozorevanja.
V oddajah Samoumiritev preizkušamo različne tehnike in strategije, ki nam pomagajo do boljšega psihičnega počutja in notranjega ravnovesja. Tokrat se bomo znova lotili fizično malo bolj aktivne vaje in se odpravili na sprehod. Telesna aktivnost lahko pomembno doprinese k razbremenitvi in hoja je gotovo ena od najpreprostejših tovrstnih prakst. Pa dober in umirjen korak!
Pogosto smo do drugih prijaznejši, strpnejši in potrpežljivejši ter bolj sočutni kot do sebe, sploh kadar, kot rečemo »nismo v svoji najboljši koži«. Dobra novica je, da lahko tudi to sposobnost razvijamo in sočutje gojimo. In kaj ima s tem upanje? Kot nam bo povedal prof. dr. Borut Škodlar v ponovitvi tokratne vaje, je "zmožnost upanja tlakovana s sočutjem". Več pa v naslednjih minutah.Hvala, da vadite z nami!
Z besedami se lahko ukvarjamo na različne načine, uokvirjajo naš jezik in odmerjajo dobršnji del našega bivanja in stika z drugimi. Kaj pa stik z nami? In umiritvijo? Na to se bomo spomnili v ponovitvi tokratne vaje s prof. dr. Borutom Škodlarjem.
Če redno delate vaje in se družite z nami ob oddajah Samoumiritev, potem že dobro veste, kako pomembno je dihanje. Ne samo zaradi tega, ker v nas vliva življenje, pač pa tudi zato, ker je dihanje izjemno pomemben del umirjanja in sproščnja. Prof. dr. Borut Škodlar nas bo v nadaljevanju spomnil zakaj.
Samo pomislite, kaj vse se je že zgodilo v zadnjih mesecih. Koliko stvari, novosti, ukrepov, sprememb in spremembic v našem življenju. Tokrat bomo s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, ponovili vajo, ki v obzir jemlje prav to- neverjetno človekovo zmožnost sprejemanja.
Za današnjo vajo si znova pripravite košček čokolade, še preden si ga v vaji privoščimo, pa bosta Mojca Delač in prof. dr. Borut Škodlar poklepetala o vaji, o njenih posebnostih in o tem, kako nam lahko pomaga pri doseganju umirjenosti in duševne dobrobiti.
Za nekoga, ki je srečen, zadovoljen, pomirjen, pogosto rečemo, da "kar žari". V umirjenem stanju sta dve glavni vrsti svetlobe, pojasnjuje prof. dr. Borut Škodlar, ena je temnejša, ko smo ohromljeni od strahu in stisk, druga pa svetlejša, ki si jo želimo doseči tudi s tokratno vajo.
Tokrat se bomo s prof. dr. Borutom Škodlarjem znova posvetili vprašanju, kako se lahko odločamo ne da bi se preveč vznemirili in morda celo poglobili umirjenost zaradi občutja smiselnosti, pravosti odločitve. Kako gresta torej umirjenost in odločanje z roko v roki? Poskusite v naslednji vaji!
Neveljaven email naslov