Današnjo oddajo posvečamo legendi kanadske glasbene scene, Leonardu Cohenu, ki je preminil prejšnji ponedeljek, pri 82-tih letih, zgolj tri tedne po izdaji albuma You want it darker. V oddaji bomo osvetlili tri pesmi iz njegovega ranega obdobja, ki so tako ali drugače povezane s prirejanjem ali semplanjem. Pesem Suzanne je ena izmed njih. Ker je Judy-jina pesem posneta leto pred Cohenovo verzijo, mnogi napačno sklepajo, da je Cohen v tem primeru prirejal. Resnica je takšna, da je Cohen svojo umetniško pot pričel s pisanjem pesmi in novel v 50-tih in ranih 60-tih letih prejšnjega stoletja in se je na tem področju močno uveljavil. Hkrati je gojil ljubezen do glasbe in kot mladenič igral kitaro v country skupini Buckskin Boys. Ljubezen do glasbe ga je ponesla v Nashville, kjer se je želel uveljaviti kot pisec country pesmi. Namesto tega se je zapletel v New Yorško folk sceno ter spisane pesmi ponudil v snemanje. Nekatere je z veseljem v svoj album In my life vključila Judy Collins, med njimi tudi pesem Suzanne. Izdala jo je novembra 66 in z njo požela kar nekaj uspeha. S pesmijo je Cohen nase opozoril producenta John Hammond-a, ki ga je uvedel v izvajalske vode preko Columbia records. Sledil je Cohenov debutantski album Songs of Leonard Cohen decembra 67, na katerem najdemo tudi nam bolj znano, njegovo lastno verzijo pesmi Suzanne. Pesem so kasneje prirejali mnogi glasbeniki in je ena najbolj prirejanih pesmi iz njegovega repertoarja, najdemo pa jo na 41-tem mestu najboljših pesmi iz 60-tih na Pitchforkovi lestvici. Z istega albuma prihaja tudi njegov veliki hit: So long, Marianne. Cohen je na slavo v Ameriki moral počakati, medtem, ko je v Veliki Britaniji in drugod postal zvezda že s prvim albumom. Sledili so še trije folk albumi: Songs from a Room iz leta 1969, Songs of Love and Hate iz leta 1971 ter New Skin for the Old Ceremony iz leta 1974. Iz tega obdobja prihaja tudi pesem The Partisan. Ta je ena izmed redkih priredb Leonarda Cohena, original pa govori o Francoskem odporu v drugi svetovni vojni. Pesem je sicer spisana v Londonu leta 43, napisal jo je Emmanuel d'Astier de la Vigerie, izvaja pa jo Anna Marly. Leonard se je kot pisatelj in kasneje pevec večkrat dotaknil tem kot so politika in sociologija, pa tudi religije, odnosov in sexualnosti. Za svoja dela na obeh področjih je prejel množico nagrad in priznanj, na ravni Kanade pa tudi širše. Sedaj se posvetimo še prvi pesmi iz Cohenovega albuma Various Positions iz leta 1984, ki nosi naslov "Hallelujah" in je ena njegovih največjih hitov. Z istega albuma prihaja tudi njegov velik hit Dance me to the end of love. Pesem "Hallelujah" ima prav posebno zgodbo. Na začetku ni imela velikega uspeha, založbo je tudi komaj prepričal, da jo izda, je pa zanimanje zanjo močno narastlo s priredbama s strani John Cale-a leta 91 in Jeff Buckley-a leta 94, o čemer govori tudi posebej na to temo izdana knjiga The Holy or the Broken: Leonard Cohen, Jeff Buckley & the Unlikely Ascent of 'Hallelujah' iz leta 2012. Vedno znova se ob dokaj pogosti uporabi pesmi v medijih, kot je nazadnje bilo pri filmu Shrek, močno dvigne tudi zanimanje zanjo in nastajajo vedno novi ponatisi CD-jev ter priredbe pesmi, zaenkrat pa so našteli že preko 300 verzij oziroma priredb pesmi v ozadju, čemer je tudi BBc posvetil poseben dokumentarec. Že Cohen je imel hude težave z dokončanjem pesmi in je napisal preko 80 osnutkov zanjo. Posledično že pri njegovih izvedbah na koncertih in tudi priredbah drugih artistov najdemo različna besedila in različne melodije. S pesmijo Hallelujah se tudi dokončno v tej oddaji poklonimo legendi Leonardu Cohenu. Ta se je pred kratkim pri 82 letih poslovil po petih desetletjih delovanja v glasbeni sceni in za sabo pustil odlične skladbe, ki jih je že do sedaj prirejala nepregledna množica glasbenikov.