Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se še zadnjič posvetimo pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 10 do 4, da bi še med njimi preverili uporabo tujega materiala za njihov nastanek. Danes preverimo še top tri pesmi na omenjeni lestvici in naredimo pregled celote. Pri številu 3 najdemo pesem “Seven Nation Army” od The White Stripes. Najboljši rif tega stoletja se je Jacku porodil med tonsko vajo v Melbourne-u. Čeprav zveni kot linija bas kitare, instrumenta, ki ga skupina ni uporabljala, gre za zvok, ki ga je Jack izvabil iz svoje pol-akustične kitare. Jack ni imel preveč visokega mnenja o ritmu in rifu, a ga je a shranil za primer, če bi ga kdaj prosili, da napiše temo za James Bond-a. Potem jo je uporabil za White Stripes, ni pa si znal predstavljati uspeha, ki ga bo pesem požela. Kombinacija popularnosti pesmi, prepoznavnega rifa in uporniško besedilo je poskrbelo, da se pesem množično uporablja na političnih shodih in športnih prireditvah po vsem svetu. Kot je tudi White komentiral uporabo pesmi pri navijačih Italijanske nogometne reprezentance: počaščen sem, da so jo vzeli za svojo … všeč pa mi je, da večina ljudi, ki jo prepeva, nima pojma kje je njen izvor. To je folk glasba … Na številko dve so strokovnjaki uvrstili pesem “Paper Planes” od M.I.A.. Globalistična hip hop mojstrovina Maye Arulpragasam je najbolj sveža in nova stvar, ki je zasedla radijske valove v tem stoletju. Osnova, ki se vrti okoli sempla pesmi Straight to the hell skupine Clash in strelskih efektov, je delo njenega takratnega partnerja, Dipla. Kot pravi Maya, je lahko samo srečna, da je pesem sploh nastala. Takoj, ko jo je spisala, sta se namreč močno sprla in disk, na katerem je bil demo pesmi, mu je vrgla v glavo. Na srečo je ta pristal na sedežu taksija in ne na tleh ter preživel. Pesmi sicer ni izbrala ne za prvi, ne drugi in ne tretji singl njenega albuma Kala, ga je pa Seth Rogen uporabil za trailer komedije Pineapple Express. Svet je tako spoznal Paper Planes, popularnost pesmi pa je pričela nevzdržno rasti. Na samem vrhu lestvice najdeno pesem “Crazy in Love” od Beyonce v sodelovanju z Jay-Z-jem. Kot je rekla sama Beyonce: ‘’ima ta go-go občutek, old-skul občutek, nisem pa prepričana, če bodo poslušalci to vzeli za svoje’’. Pesem je njena debutantska pesem in s temi močnimi funk zvoki s katerimi je pričela “Crazy in Love” ter kariero, so napovedali prihod najbolj drzne superzvezde in dive, ob kateri so se poskusi ostalih zdeli mlačni. Producent Rich Harrison je pesem zgradil okoli sempla iz pesmi Chi-Lites iz leta 70, “Are You My Woman? (Tell Me So),” a je pesem zadržal, dokler ni našel pravega artista, ki bi jo lahko zapel. In ga je našel v Beyonce. Pesem je bila velik komercialen uspeh, kritiki pa so hvalili tako glasbo, kot Jay-Z-jev vložek, kot Beyonce-ine vokale. Torej, kot pravijo avtorji lestvice: 2000-ta so sproducirala neverjetno količino izredne glasbe in ker so tehnološke spremembe naredile stvari tako rekoč brezplačne smo imeli priložnost slišati več glasbe kot kadar koli. Da so izdelali lestvico so združili mnenja glasbenikov, producentov, strokovnjakov in rezultat je odlična refleksija izjemnega obdobja glasbene industrije. Moramo opozoriti na dejstvo, da je lestvica izdelana v ZDA in bi se verjetno v nekaterih točkah razlikovala od katere drugje nastale lestvice. To je v neki meri povezano tudi s tem, kar nas je zanimalo: koliko pesmi izmed top 100 pesmi tega stoletja je za svoj uspeh potrebovalo elemente starejših stvaritev in koliko od teh je originalov. Statistika za pesmi med števili 100 in 31 je bila v okvirih pričakovanega. 30% pesmi je uporabilo tuj material za svoj uspeh. Po tem pa je odstotek začel strmo naraščati in več kot polovica pesmi na mestih med številom 30 in 1 je vsebovalo semple ali pa so bile priredbe. Ne preveč spodbuden rezultat, ampak izgleda, da pesmi, ki za svojo konstrukcijo uporabljajo glasbo iz preteklosti, imajo večjo možnost, da postanejo uspešne. Morda je torej tehnologija omogočila več glasbe in lažje pisanje glasbe, a kreativni vir je še vedno najbolj prisoten v studiih in glasbenikih, ki so si za pisanje pesmi resnično vzeli čas.