Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes jo posvetimo jazz in pop legendi, ki bi marca dopolnila 100 let, če bi bila še živa. Nathaniel Adams Coles, znan kot Nat King Cole, je bil ameriški jazz pianist in pevec, ki je posnel preko 100 pesmi, ki so postale hiti na pop lestvicah. Prvi hit, ki ga je posnel, nosi naslov "Sweet Lorraine" in prihaja iz leta 40. Glede na to, da gre za karakterno milega človeka, ki je ustvarjal zelo poslušljivo glasbo, se je ta presenetljivo veliko krat znašel v kontroverznih dogodkih v svoji 30-letni karieri. Od konca 40-tih do sredi 60-tih je bil izjemno uspešen pop izvajalec, v rangu izvajalcev kot so Frank Sinatra, Perry Como in Dean Martin. Z njimi si je delil kariero prežeto s hiti in uspehom, turnejami, filmskimi in televizijskimi nastopi ter oddajami in je bil tudi prvi črnec, ki je vodil ameriško TV oddajo. A za razliko od njih, nikoli ni izstopil iz ozadja kot pevec v swing eri. Namesto tega je desetletje preživel kot priznan jazz pianist, ki je vodil svojo majhno skupino. Njegov trio je dejansko postal osnova za kasnejši standard majhnih jazz skupin. Leta 46 je s triom oddajal 15-minutno radijsko oddajo King Cole Trio Time, ki je bila prva radijska oddaja posvečena črnskem glasbeniku. Cole je kasneje pričel snemati in izvajati pop orientiran material in si v tem žanru v tem obdobju ustvaril veliko ime s hiti kot so "All for You", "The Christmas Song", "(Get Your Kicks on) Route 66", "(I Love You) For Sentimental Reasons", "Frosty The Snowman", "Mona Lisa", "Orange Colored Sky" in "Too Young". Njegovi hiti so bili prirejani preko 500-krat in semplani v preko 50 primerih. Začuda je njegov pop uspeh postal kamen spotike, saj je v glasbeni industriji bilo več jazz kritikov kot ljubiteljev popa in njegov prehod v pop vode v času, ko je jazz glasba izgubljala na popularnosti, je bil med kritiki sprejet predvsem kot izdaja. V časih, ko je ZDA pretresala sprememba v socialnih relacijah med rasami, se je kot znana črnska osebnost večkrat znašel tudi v neugodnem položaju zaradi svoje rase, saj je bil v večji meri angažiran za spremembe. Kljub temu so mu po drugi strani nekateri aktivisti očitali, da ni storil dovolj glede na svoj status. Vse te kontroverze pa ne zmanjšajo pomena njegovega talenta kot performerja. Tudi glasno negodovanje jazz oboževalcev je potrebno gledati iz vidika njegovih dosežkov kot jazz glasbenika. Bil je naslednik Earl-a Hines-a, katerega je naštudiral kot otrok v Chikagu in je sam postal vpliv za kasnejše glasbenike kot je Oscar Peterson. In njegov trio, ki je deloval v izdihljajih swing ere, je tlakoval pot za mnoge manjše jazz projekte in skupine. Jeza, ki jo je jazz skupnost začutila ob njegovem prehodu v pop, je predvsem odraz tega, da jih je zaradi pop glasbe zapustil eden njihovih vodij, ne pa zgolj eden izmed mnogih glasbenikov. Manj znani so Cole-ovi dosežki med in po prehodu. Njegov bogat in hripav glas, toplota in intimnost, dober smisel za humor in odnos do petja, so mu omogočili uspeh tako v baladah kot v drugih žanrih s katerimi je uspel sproducirati preko 100 hitov, preko 20 uspešnih albumov v obdobju dvajsetih let s čimer iz vidika uspešnosti gleda v hrbet le Sinatri. Cole je enega svojih zadnjih hitov sproduciral leta 63, dve leti pred smrtjo, "Those Lazy-Hazy-Crazy Days of Summer", s katerim bomo tudi zaključili to oddajo, v kateri se spominjamo jazz in pop legende, Nat King Cole-a, ki bi bil star natanko 100 let, če bi še bil med nami.