Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozdravljeni v oddaji Second hand.
Pred par tedni je legenda glasbene industrije, George Clinton, dopolnil 80 let. George Clinton je revolucionaliziral funk in R&B in je vodilna sila v ozadju skupin Parliament in Funkadelic.
Rojen v Severni Karolini 22 julija 1941, se je Clinton najprej navdušil za doo wop, ko je živel v New Jerseyu. Mojster gospla, doo wopa in soula, je Clinton – pevec, pisec, vodja skupin in mojster koncepiranja - pričel revolucijo kot glavni pevec skupine Parliaments, ki jo je ustanovil leta 1955.
Pravna nesoglasja s propadajočim Revilot-om je skupini onemogočilo nastopanje pod tem imenom, zato je Clinton skupino preimenoval v Funkadelic in ta obrat izkoristil za novo konceptualizacijo skupine, vključil instrumente in elemente psihadeličnega rocka, a brez da bi izgubil značilnosti gospla, soula ali funka.
Ena najbolj semplanih pesmi skupine Funkadelic je You'll Like It Too, ki prihaja z albuma Connections & Disconnections. You'll Like It Too vsebuje zelo prepoznaven breakbeat z začetka pesmi, ki ga je semplala tako-rekoč celotna hip hop scena v 80tih.
Kmalu po zagonu Funkadelic, je Clinton z isto zasedbo zagnal še Parliament.
Do konca 70-tih je Clinton in njegov neprestano se spreminjajoči kolektiv Parliament-Funkadelic izdal 39 hitov, med katerimi najdemo tudi še danes popularne pesmi Flash Light," "One Nation Under a Groove," "(Not Just) Knee Deep" in "Aqua Boogie".
Flash light od Parliament iz leta 1978 in albuma Funkentelechy Vs. the Placebo Syndrome je prva P-funk pesem v zgodovini, ki je dosegla vrh RNB lestvice, posebna je pa zaradi svoje bas linije, ki je nadalje močno vplivala na žanre new wave, hip hop ter funk nasploh in je kasneje množično semplana.
Medtem ko se je P-Funk začasno poslovil od mainstream scene je Clinton zagnal solo kariero. Izdal je album Computer Games leta 1982, kateri je prav tako izredno močno vplival na kasnejši razvoj hip-hopa in G-funka v 90tih. Na njem najdemo velik hit "Atomic Dog" ki je semplan v toliko primerih, da se je uvrstil na osmo mesto lestvice najbolj semplanih pesmi v zgodovini.
'Dedek hip-hopa' kot ga imenujejo, je imel izredno velik vpliv na razvoj glasbe s svojimi solo in P-Funk produkcijami, svoj vpliv pa je poleg statusa glavnega vira semplanja poglobil še z mentoriranjem in sodelovanjem v živo s kasnejšimi zvezdami kot so Digital Underground, Snoop Dogg, OutKast, » Pac, Kendrick Lamar in mnogi drugi.
Bil je tudi gonilna sila nenadmašljivega Parliament-Funkadelic koncertnega spektakla, s katerim je koncertiral še vse do starosti 78 let, leta 2019, v katerem je tudi sprejel Lifetime Achievement Award od Recording Academy.
375 epizod
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Pozdravljeni v oddaji Second hand.
Pred par tedni je legenda glasbene industrije, George Clinton, dopolnil 80 let. George Clinton je revolucionaliziral funk in R&B in je vodilna sila v ozadju skupin Parliament in Funkadelic.
Rojen v Severni Karolini 22 julija 1941, se je Clinton najprej navdušil za doo wop, ko je živel v New Jerseyu. Mojster gospla, doo wopa in soula, je Clinton – pevec, pisec, vodja skupin in mojster koncepiranja - pričel revolucijo kot glavni pevec skupine Parliaments, ki jo je ustanovil leta 1955.
Pravna nesoglasja s propadajočim Revilot-om je skupini onemogočilo nastopanje pod tem imenom, zato je Clinton skupino preimenoval v Funkadelic in ta obrat izkoristil za novo konceptualizacijo skupine, vključil instrumente in elemente psihadeličnega rocka, a brez da bi izgubil značilnosti gospla, soula ali funka.
Ena najbolj semplanih pesmi skupine Funkadelic je You'll Like It Too, ki prihaja z albuma Connections & Disconnections. You'll Like It Too vsebuje zelo prepoznaven breakbeat z začetka pesmi, ki ga je semplala tako-rekoč celotna hip hop scena v 80tih.
Kmalu po zagonu Funkadelic, je Clinton z isto zasedbo zagnal še Parliament.
Do konca 70-tih je Clinton in njegov neprestano se spreminjajoči kolektiv Parliament-Funkadelic izdal 39 hitov, med katerimi najdemo tudi še danes popularne pesmi Flash Light," "One Nation Under a Groove," "(Not Just) Knee Deep" in "Aqua Boogie".
Flash light od Parliament iz leta 1978 in albuma Funkentelechy Vs. the Placebo Syndrome je prva P-funk pesem v zgodovini, ki je dosegla vrh RNB lestvice, posebna je pa zaradi svoje bas linije, ki je nadalje močno vplivala na žanre new wave, hip hop ter funk nasploh in je kasneje množično semplana.
Medtem ko se je P-Funk začasno poslovil od mainstream scene je Clinton zagnal solo kariero. Izdal je album Computer Games leta 1982, kateri je prav tako izredno močno vplival na kasnejši razvoj hip-hopa in G-funka v 90tih. Na njem najdemo velik hit "Atomic Dog" ki je semplan v toliko primerih, da se je uvrstil na osmo mesto lestvice najbolj semplanih pesmi v zgodovini.
'Dedek hip-hopa' kot ga imenujejo, je imel izredno velik vpliv na razvoj glasbe s svojimi solo in P-Funk produkcijami, svoj vpliv pa je poleg statusa glavnega vira semplanja poglobil še z mentoriranjem in sodelovanjem v živo s kasnejšimi zvezdami kot so Digital Underground, Snoop Dogg, OutKast, » Pac, Kendrick Lamar in mnogi drugi.
Bil je tudi gonilna sila nenadmašljivega Parliament-Funkadelic koncertnega spektakla, s katerim je koncertiral še vse do starosti 78 let, leta 2019, v katerem je tudi sprejel Lifetime Achievement Award od Recording Academy.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 50 do 41 in se preselili v zgornjo polovico lestvice in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material, kar je tudi povprečje vseh pregledanih pesmi do sedaj. Danes se selimo med števila 40 in 31. Pri številki 40 najdemo pesem “Beautiful Day” od U2. Bila je vodilni singl albuma All That You Can’t Leave Behind in kot je Bono začutil že med pisanjem pesmi, je postala zanj zelo pomemben megahit po dolgem sušnem obdobju v 90tih. Je pa seveda original, kot tudi naslednja rock pesem, “No One Knows” od Queens of the Stone Age, ki je bila dobrodošla hard-rock stvaritev v obdobju, kateremu mu je pošteno manjkalo močnih kitar. Pri številu 38 najdemo pesem “Formation” od Beyonce´. Prejela je mešane kritike predvsem zaradi domnevne anti-policijske drže, katero je sicer Beyonce zanikala, prav tako pa so bili kontroverzni izseki dokumentarnih posnetkov v videu pesmi. Kakorkoli, kritiki in oboževalci so pesem izredno dobro sprejeli, saj je prikazovala podobo Afro-Američanov v luči, ki jo le redko zasledimo v mainstream medijih. Pesem vsebuje množico vokalnih semplov govorjene besede, ki jih po navadi ne štejemo kot tuj material, a je za pesem tokrat to ključnega pomena. Pri 37 najdemo “You Want It Darker” od Leonard-a Cohen-a. Cohen je zadnja leta življenja preživel v velikih bolečinah zaradi česar je zelo redko zapustil svoje skromno bivališče. Njegov sin Adam mu je zato tam vzpostavil premični studio, da je lahko delal na svojem zadnjem albumu. V nosilnem singlu Cohen ni skrival okoliščine življenja in zvok bližajoče smrti, o kateri pesem govori, še nikoli ni zvenel tako prefinjeno kot v njej. Sledi pesem “Gold Digger” od Kanye West-a v sodelovanju z Jamie Foxx-om. Foxx je seveda prejel Academy award za svojo vlogo v filmu Ray, dokumentarcu o Ray Charles-u in zdi se, da ga je Kanye povabil v pesem prav kot varovalko, če bi se kaj zakompliciralo s semplom, ki so ga za pesem vzeli iz Ray-eve pesmi “I Got a Woman” iz leta 54. Foxx je mimogrede odlično opravil svoje delo. Pri številu 35 najdemo pesem “Blue Jeans” od Lane Del Rey. Del Rey si je najprej “Blue Jeans” zamislila bolj kot “Chris Isaak balado” a ker je delala z Emile Haynie, je iz tega prišlo nekaj bistveno tršega. Umetniki, ki se sami radi upirajo pričakovanjem, so to takoj opazili. Courtney Love “je postala obsedena” z Del Rey-inim delom, Kanye West pa jo je na Twitterju proglasil za “eno najljubših pevk”. V produkciji si je skozi celo pesem postregla z vokalnimi izseki iz Rick James-ove žive izvedbe pesmi Mary Jane. Sledi pesem “Mr. Brightside” od The Killers. Kot je rekel pevec skupine, Brandon Flowers, “spomnim se nakupa albuma skupine Strokes, Is This It, na dan ko je izšel, in poslušali smo ga v avtu, bil je tako popoln. Postali smo depresivni in zavrgli smo vse svoje pesmi. Razen “Mr. Brightside”, brutalno enostavne pesmi, polne melodičnih rifov. In 15 let po izdaji sloves pesmi “Mr. Brightside” dokazuje, da so jo z razlogom pustili stati. Pri številu 33 najdemo pesem “Idioteque” od Radiohead. Po OK Computer leta 97, je Thom Yorke začutil, da skupina potrebuje spremembo. Odložili so kitare in po zgledu skupin kot so Aphex Twin, pričeli skladati na synthesizerjih. V nekem trenutku je kitarist Jonny Greenwood Yorku predal 50 minutno improvizacijo, ki je vključevala Paul Landksy-jevo “Mild und Leise” iz leta 76 in takoj jo je uporabil za temelj pulzirajoče pesmi o neizbežnem nuklearnem holokavstu. Sledi “In Da Club” od 50 Cent. Fifty je zagrozil, da bo prijel rap sceno v primež in to mu na krilih Dr. Dre-jevih ubijalskih beatov tudi uspelo, prebil se je na vrhove vseh lestvic. Dre je namreč njegov talent takoj prepoznal, ga povabil v studio in v eni uri sta spisala ta megahit. Začuda, za to pesem niso uporabljeni sempli, aktivna je bila ena tožba, a je bila zavrnjena na sodišču. Zadnja pesem danes je “Wake Up” od Arcade Fire. Skupinina podpisana pesem, vrhunec debutantskega albuma, Funeral, je bila zaradi spevnosti popularna na koncertih še v časih, ko so igrali v klubih. U2 so nad njo bili tako navdušeni, da so jo na svojih koncertih igrali za ogrevanje. Impresionirala je tudi David Bowie-a in to v tolikšni meri, da jo je s skupino tudi zapel, ta verzija pa je postala dobrodelni EP. Torej, med števili 40 in 31 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo štiri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je ena več od povprečja uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se ta trend nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 30 in 21.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 60 do 51 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material, kar je povprečje v celotnem spodnjem delu lestvice. Danes se selimo v zgornjo polovico lestvice, med števila 50 in 41 ter pogledali, če se povprečje iz spodnjega dela lestvice ohranja tudi tukaj. Pri številki 50 najdemo pesem “The Scientist” od Coldplay. Chris Martinov prijatelj se je pravkar razstal s partnerko in tudi Chris je bil v obdobju neuspešnih razmerij, tako da je skanaliziral vso to žalost v sentimentalno balado, ki je v očeh kritikov visoka točka za Coldplay, čudovit moment empatije. Za njo najdemo “Sign of the Times” od Harry Styles-a. Takoj ko je Styles zapustil One Direction, je šokiral svet z prvim singlom, svečano, skoraj operno rock balado, ki je priklicala duha Queen-ov in David Bowie-a. Sledi pesem “Happy” od Pharrell Williams-a. Pesem, ki priklicuje soul pozitivo 60-tih je izpadla kot da je Pharrell priredil ulično zabavo in nanjo povabil cel svet. Napisal jo je na krilih uspeha sodelovanja z Daft Punk in “Happy” je zasedla prvo mesto lestvic v preko 40 državah. V Iranu, kjer so bili nekateri aretirani, ker so pesem peli na youtube-u, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Prejeli so opravičilo predsednika z razlago: ''sreča je pravica naših državljanov.'' Izredno velik učinek pesmi, ki je bil v bistvu napisana za soundtrack animiranega filma Despicable Me 2. Pharell zanjo ni potreboval tujega materiala, kot tudi ne prej omenjena Styles in Coldplay. Pri številu 47 najdemo pesem “Redbone” od Childish Gambino. “Kako zares pričneš globalno revolucijo?” se je Gambino spraševal leta 2016. “Je sploh to možno v sistemu, ki ga imamo? Nekaj je v črnski glasbi 70tih kar se čuti kot da bi želeli pričeti revolucijo”. To razmišljanje je destiliral v pesmi “Redbone” in počasi pričel z njo. Za ta namen je tudi uporabil pesem z omenjenim duhom, I'd Rather Be With You od Bootsy's Rubber Band in leta 76. Sledi “Cry Me a River” od Justin Timberlake-a. ''Cry Me a River” je izbruhnila iz Timberlake-a po drami z njegovo takratno partnerko, Britney Spears. V ritem, kičast in nedoločljiv je nekako ukomponiral tudi Gregoriansko petje v enormen hit. Še vedno izstopa v sicer enormnem katalogu producenta Timbalanda kot pomemben dosežek. Za pesem pa sicer nista uporabila nekih bistvenih semplov. Naslednja je “Sorry” od Justin Bieber-ja, balada v opravičilo bivši partnerici Seleni Gomez, v času ko je Bieber raziskoval dejansko sočutnost, da bi prešel iz neposrečene bad-boy faze. Pri številki 44 najdemo pesem “Stan” od Eminema, ki govori o neuravnovešenem oboževalcu in so jo kritiki označili za eno njegovih najboljših pesmi. Bila je predlagana za množico nagrad, o njenem vplivu pa najbolj govori dejstvo, da se je ime karakterja v pesmi razvilo v sleng za manično obsedenega oboževalca slavnih oseb in se kot takšna vpisala v znan Oxford English Dictionary. Pri kompoziciji pesmi pa je uporabil izseke pesmi Thank you od Dido. Sledi pesem “Cranes in the Sky” od Solange, uravnovešena in elegantna pesem, čeprav govori o surovih občutkih, podobno kot njena avtorica. Pri številki 42 je “Electric Feel” od MGMT, prva prava pesem Andrew VanWyngarden-a in Ben Goldwasser-ja. Svetla funk pesem sproducirana s strani Dave Fridman-a iz Flaming Lips, ki definira psihadelično magijo MGMT. Zadnja današnja pesem je “Hurt” od Johnny Cash-a, ki pa je seveda priredba. Cash je izjemno akustično priredbo pesmi Nine Inch Nails skomponiral v hiši Rick Rubin-a, izkazalo pa se je, da je tudi zadnja v seriji albumov American Recordings. “Hurt” je boleča meditacija o odvisnosti in obžalovanju. Trent Reznor od Nine inch nails jo je čutil kot svojo ‘’najbolj osebno pesem’’ v tolikšni meri, da se je najprej upiral misli, da jo je Cash tako dobro zaigral. Ampak kasneje, predvsem po tem, ko je videl video in ostal šokiran ob njem, je začutil tudi spoštovanje do priredbe. Cash je naslednje leto umrl, in kar se tiče poslednjih del glasbenikov, Cash-ova Hurt ostaja mejnik po katerem se bodo kasnejši glasbeniki zgledovali. Torej, med števili 50 in 41 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, dva primera semplanja in eno priredbo, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 40 in 31.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 70 do 61 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material. Danes se bomo posvetili pesmim med števili 60 in 51 ter pogledali kako je tukaj. Pri številki 60 najdemo pesem “The Wire” od Haim. Tri sestre Haim so pričele z igranjem v družinski skupini s starši, potem pa so razvile svoj ‘Eighties R&B soft-rock’ zvok. Še preden so izdale svoj prvi LP so jih primerjali z njihovim idoli in tudi njihov prebojni hit “The Wire” se sliši kot nekaj kar bi se zgodilo če bi Eagles in Fleetwood Mac naskrivaj skupaj posneli album. Skratka, odlična retro rock zadeva. Sledi pesem “Bodak Yellow” od Cardi B. Na svoji debutantski pesmi je Cardi B uporabila in obrnila ‘flow’ iz freestyle-a raperja Kodak Black v ostro, krvavo, ukazovalno rapsodijo. Takoj je opozorila nase s svojo lakoto in bolečino ter se iz mixtape raperke in Instagram osebe prelevila v eno od 100 najbolj vplivnih osebnosti po Time magazine-u in zasedla vrhove lestvic, prva ženska reperka, ki ji je to uspelo po letu 98. Sledi “Niggas in Paris” od Jay-Z in Kanye West-a. Poleg melodije, ki je namenjena provokaciji sovražnikov, dva kralja hip hop scene debatirata o visokem življenju kot da že imata tri steklenice Armand de Brignac-a pod kapo. Produkcijsko gledano, pesen močno sempla "Dirty South Bangaz" od Big Fish Audio. Vsebuje pa tudi krajše semple večih pesmi ter dialog iz filma Blades of Glory. 'No one knows what it means, but it's provocative,' prepričljivo pravi lik Ferrell, s čim reperja povzameta umetnost pisanja hip hop besedil. Pri številki 57 najdemo pesem “Do You Realize??” od The Flaming Lips. Wayne Coyne je njihov album Yoshimi Battles the Pink Robots opisal kot zbirko acid-rock pripovedi na temo sončnih pogrebov. Album vsebuje tudi ta dragulj, ki prikazuje Coyne-ovo genialnost v kombiniranju ‘vrtnega razsvetljenja’ in surovega realizma v nekaj globljega in večjega kot so njegovi deli. Sledi nekaj podobnega v naslednji pesmi “Weird Fishes/ Arpeggi” od Radiohead, katero je producent Nigel Godrich enkrat opisal kot “Scooby-Doo graščino”, kritiki pa kot morda skupinin najbolj sijajen trenutek. Pri številki 55 najdemo pesem ‘’212” od Azealie Banks. Potem ko so se je znebili pri XL Recordings, je Banksova samo-izdala to opolzko in dinamično hip-house produkcijo o ''zdrogirani preveč ambiciozni 'bitch' , v smisli ‘Jebite se vsi, jaz sem najboljša tukaj'. In nekaj časa je bila, saj se je pesem prodala v 250 tisoč izvodih in pristala na 12. mestu UK lestvice. Kdo še potrebuje založbo? No, potrebovala pa je glasbeno podlago, ki jo je našla v pesmi Float my boat od Lazy Jay. Naslednja je “Portions for Foxes” od Rilo Kiley. V pravičnem svetu bi ta power-pop klasika dominirala radijske valove, tako pa je bila le ena boljših pesmi ene izmed boljših in zelo podcenjenih skupin. Na 53. mestu najdemo pesem “Oblivion” od Grimes. Grimes je umetniško ime Kanadske eksentrične pevke Claire Boucher, ki je s pesmijo Oblivion in albumom Visions, s katerega ta prihaja, predstavila novo ero dance popa. Sledi pesem “Chandelier” od Sia-e. Sia ima za sabo dolgo in uspešno kariero kot pisateljica pesmi za druge pevke, kot so na primer Rihanna in Beyoncé. A v solo karieri je resnično izstopila iz povprečja s to dramatično pesmijo, ki izhaja iz njenega boja z alkoholizmom. In tako prihajamo do zadnje pesmi danes, “Single Ladies (Put a Ring on It)” od Beyonce´, in ne, ni je napisala Sia. Pesem s svojim plesnim ritmom in vpadljivim črno-belim videom je postala simbol emancipacije. Njena plesna rutina v videu, inspirirana s strani Bob Fosse-jeve izvedbe “Mexican Breakfast” iz leta 69 na Ed Sullivan Show-u, je prav tako nepozabna. Tudi Beyonce za to pesem, kot tudi Sia in Rilo pred tem, ni uporabila tujega materiala. Torej, med števili 60 in 51 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 50 in 41.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 80 do 71 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material. Danes se bomo posvetili pesmim med števili 70 in 61 ter pogledali kako je tukaj. Pri številu 70 najdemo pesem “American Idiot” Green Day. Naslovna pesem njihovega opusa iz leta 2004 je verjetno najprepoznavnejša rockerska politična izjava , ki je za Američane tudi v tem času toliko relevantna kot dne, ko je bil ponovno izvoljen takrat aktualen George W. Bush. Sledi pesem “Thinkin Bout You” od Frank Ocean-a. Ocean je s to pesmijo razbil nekatere stereotipe glede moškosti v RNB glasbi, s tem ko je pel v nežnem falsettu z ihtenjem od besedilu, ki vključuje tudi čutne besede kot so ‘’cute – ljubka’’ in podobne. Verjetno je vse skupaj bilo nenamerno, saj je pesem v bistvu napisal za Bridget Kelly, a je njegov demo nekako prišel na splet in takoj požel uspeh. Kljub zvrsti, pesem ne uporablja tujega materiala. Naslednja pesem je “Springsteen” od Eric Church-a. Church, silak iz Severne Karoline je spisal jokajočo pesem o spominih na ''Born to run'' in srednješolsko romanco, rezultat pa je ena bolj čustvenih country pesmi tega časa. Pri številu 67 najdemo pesem “What You Know” od T.I., nalezljivo pesem enega najbolj nadarjenih raperjev tega časa, ki mu je prislužila tudi Grammyja. Zvezda pesmi je tudi močen ritem, za katerega je zaslužen Atlantski veteran DJ Toomp. Skupaj s ko-producentom Wonder-jem sta v Reason softwaru poustvarila ekstatično gospel-rock zaporedje okoli pesmi Roberte Flack, “Gone Away” iz leta 1970. Sledi pesem “Beez in the Trap” od Nicki Minaj v sodelovanju s 2 Chainz. Po Nickijinem uspehu z elektro-pop crossover pesmimi kot sta “Super Bass” in “Starships” je bila “Beez in the Trap” dobrodošla vrnitev k hip-hopu: počasen, minimalističen, južnjaški rap z močnim basom in refrenom v stilu Schoolly D-ja iz srede 80tih. Kljub zvrsti, pesem ne uporablja tujega materiala. Smo pri številu 65 in pesmi “We Found Love” od Rihanne in Calvin Harris-a. Tudi tu gre za originalno pesem, kljub siceršnji ljubezni do semplanja pri obeh sodelujočih. Ko je dance glasba pričela pohod na lestvice v začetku 2000ih, smo bili priča nekaterim zmedenim, nedodelanim in resnično slabim sodelovanjem znanih glasbenikov, ki so sproducirala res neposlušljive pesmi. Po drugi strani pa so nastale tudi pesmi kot “We Found Love”, ki so takoj postale moderni standardi. Sledi pesem “DNA” od Kendrick Lamar-ja. Največji živi reper, kot ga opisujejo kritiki, pove že v prvih 15 sekundah kaj je njegovo bistvo: zvestoba, plemištvo, vojna, mir, moč, strup, bolečina, veselje, ambicija in ‘flow’. Producent Mike Will Made It poskuša parirati Lamarjevem napadu z zvoki 808ke in sempli, med katerimi najdemo tudi del Rick James-ove odrske produkcije iz koncerta v Nemčiji leta 82, seveda pa uporabi še množico drugih semplov, kot je na primer del pesmi Countdown od Keith Murray-a. Sledi “Sugar, We’re Goin Down” od Fall Out Boy, ki so pričeli na emo sceni, a kot hipsterji nikoli niso bili prepričljivi. Pop punk v “Sugar” je piflarsko dramo prikazal na izjemno zanimiv in privlačen način. Smo pri številki 62 in pesmi “Teenage Dream” od Katy Perry. V svetu Perry je vsaka pesem, pesem o poletju. Zaslepljujoča jasnost v “Teenage Dream” ji je prinesla vrh lestvic in je ena izmed petih pesmi s tem uspehom iz zgolj enega albuma. Nihče tega ni uspel po Michael Jackson-u in albumu Bad. Impresivno. Zadnja pesem danes je “Hung Up” od Madonne, ki se je leta 2005 vrnila k koreninam New Yorške nočne scene z disco-pop umetnino za novo tisočletje, Confessions on a Dance Floor. Pri oblikovanju nosilnega singla, “Hung Up” je osebno poklicala in dobesedno prosila Abbina pisca Benny Andersson-a in Björn Ulvaeus-a za dovoljenje za uporabo hita “Gimme! Gimme! Gimme! (A Man After Midnight)” iz leta 79. Kljub izredno zaščitniškem odnosu do svojega materiala sta Madonni le rekla da in nastal je nov megahit. Torej, med števili 70 in 61 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 60 in 51.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 90 do 81 na omenjeni lestvici in v štirih od desetih pesmih je uporabljen tuj material. Danes se bomo posvetili pesmim med števili 80 in 71 ter pogledali kako je tukaj. Pri številu 80 najdemo pesem “Ante Up (Robbin-Hoodz Theory)” od M.O.P. in takoj imamo opraviti s semplanjem. Čeprav so M.O.P. v ZDA in Veliki Britaniji dosegli velike uspehe in je njihova pesem uporabljena v množici filmov, se v drugih Evropskih državah niso proslavili in so pri nas dokaj neznani. Zato omenimo zgolj dejstvo, da se za uspeh pesmi imajo zahvaliti predvsem semplu iz pesmi "Soul Sister, Brown Sugar" od Sam & Dave. Sledi pesem “Drop It Like It’s Hot” od Snoop Dogg-a v sodelovanju s Pharrell-om, ki prav tako uporablja tuj material. Pharell uporabi materiale iz lastne pesmi ''Raspy shit'', pomembnejša pa je uporaba raznega materiala iz pesmi iz leta 83, White horse od Laid back. Ta Danski elektro duo sicer najbolje poznamo po hitu "Sunshine Reggae", a "White Horse" je bistveno bolj popularna v semplerskih vodah. Pesem “Drop It Like It’s Hot” je sicer končno Snoop-u zagotovila vrh lestvice Billboard Hot 100 kjer se je zadržala tri tedne. Billboard jo je decembra 2009 proglasil tudi za najbolj popularno Rap pesem desetletja. Naslednja je “Young Folks” od Peter Bjorn and John, ki je avtorsko delo Švedske indie skupine. Značilno žvižganje iz pesmi je tako nalezljivo, kot je sploh lahko kaj iz glasbenega studia. Kot je rekel tudi del tria John Eriksson ‘’mislim, da je prav zvok žvižganja, ki je celo neuglašeno, povezalo ljudi s pesmijo’’. Kljub naslovu “Young Folks” pesem dejansko ne govori o teh, temveč o zdolgočasenosti med klepetanjem v baru. Pri številki 77 najdemo pesem “Losing My Edge” od LCD Soundsystem, ki našteva in sicer interpolira tudi kakšno besedo iz drugih pesmi, a o semplanju težko govorimo. Je pesem, ki govori o strahu pevca, Murphy-ja, ki je pred tem bil znan kot DJ, da bo izgubil svoj ''cool'', česar ga je bilo na smrt strah. Naslednja je “Get Lucky” Daft Punk in Pharrell Williams-a, ki pa začuda kljub Pharell-ovem prispevku semplov ne uporablja. “Elektronska glasba je trenutno v območju udobja in se nikamor ne premakne’’ je ob pisanju pesmi rekel Thomas Bangalter. “To ni to kar naj bi glasbeniki počeli.” Tako so se lotili pisanja pesmi drugače in sproducirali nekaj bolj organskega s pomočjo Pharrell Williams-a in disco hitmakerja Nile Rodgers-a ter ustvarili pravi megahit. Pri 75 najdemo pesem “The House That Built Me” od Mirande Lambert, ki je v prejšnjih pesmih postala znana kot divja Texaška pištola, a je svoj prvi številka ena country hit zabeležila prav s to balado, v kateri govori o vračanju v mesto odraščanja v iskanju smisla življenja. Naslednja je “Letter From an Occupant” od The New Pornographers, ene boljših indie skupin tega časa, ki pa prihaja iz Kanade. Gre za avtorsko delo kot tudi pri Lambertovi. Sledi “House of Jealous Lovers” od The Rapture, pesem ki jo je pomagal spisati Murphy iz LCD Soundsystems in je pomagala ponovnem vzponu dance-punka. Smo pri številu 72 in pesmi “Bad and Boujee” od Migos v sodelovanju z ‘Lil Uzi Vert’. Ker gre za rapperje je seveda prisotno nekaj interpolacij, predvsem se pesem naslanja na drugo rap pesem, Jumpman od Drake-a. Gre za Migos-ov hit, ki je dosegel tudi vrhove lestvic v ZDA, kritiki pa njegov poseben stil repanja in vpliv tega primerjajo z vplivom Outcasta v obdobju pred tem. Glede na nove hite, ki se ga poslužujejo, se moramo strinjati. Zadnja pesem danes je “Call Me Maybe” od Carly Rae Jepsen pri številu 71. Kanadska finalistka Idolov dokazuje, da kvaliteten in enostaven folk-pop nikdar ne zastara, gre pa za avtorsko delo. "Call Me Maybe" je zasedla vrhove lestvic po celem svetu. Torej, med števili 80 in 71 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, kar je povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih dveh oddaj. Če se to nadaljuje bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 70 in 61.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih. Današnja pesem nosi naslov Crying at the club, izvaja jo Camila Cabello. Dvajsetletna Karla Camila Cabello Estrabao je Kubansko Ameriška pevka. Camila se je rodila na Kubi, njena družina pa se je dosti selila med Havano in Mexico city-jem, nakar so se le ustalili v Miamiju, ko je Camila dopolnila 5 let. Kot del dekliške skupine Fifth Harmony je sodelovala pri izdaji njihovega EP-ja in dveh albumov. Decembra lani je skupina zapustila in se posvetila solo karieri. Izdala je že dva singla, ki sta se prebila med 20 najboljših na Billboardovi lestvici: "I Know What You Did Last Summer" s Shawn Mendes-om in "Bad Things" z Machine Gun Kelly, ki je dosegla celo številko 4 na lestvici. Maja letos je izdala prvi singl s prihajajočega debutantskega albuma The Hurting. The Healing. The Loving, pesem pa nosi naslov Crying in the club in jo poslušamo v ozadju. Pesem je napisala skupaj s Sio in Benny Blancom. Je Tropical pop dance pesem srednjega ritma. Z Blancom je Camila sodelovala že maja lani na Cashmere Cat-in pesmi "Love Incredible", pri kateri je prispevala vokal. Blanco je demo za pesem dokončal s Sio in jo ponudil Camili, ki jo je dodelala in izdala, saj je tema pesmi ustrezala želenem sporočilu albuma. Kot pravi: Pesem nosi sporočilo o zdravljenju s pomočjo moči glasbe. Pesem Crying at the club pa uporablja tudi sempl iz pesmi "Genie in a Bottle" Christine Aguilere. "Genie in a Bottle" je 18 let stara pesem z Aguilerinega debutantskega albuma, ki je izdana kot nosilni singl. Kritiki so jo načeloma dobro sprejeli, ki so poudarjali predvsem kvaliteto besedila in Christininih vokalov. Poslušalci so se strinjali in pesem je dosegla vrhove lestvic v kar 21 državah ter je bila velik komercialni uspeh. Prodala se je v več kot 7 milijonov izvodih in je ena bolj prodajanih pesmi vseh časov. Christinina kariera se je s pesmijo Genie in a Bottle uspešno začela in se nadaljuje še danes. Na začetku si je pridobila vzdevek princesa popa, za svoje delo pa je prejela 6 Grammyjev in zvezdo na Hollywood Walk of Fame. Skupaj je že do leta 2015 prodala preko 50 milijonov albumov. Aguilera sodeluje tudi v humanitarnih akcijah in dela kot ambasador Združenih narodov na World Food Programme. Z debutantskega albuma je Christina poleg "Genie in a Bottle" izdala še hite "What a Girl Wants", in "Come On Over Baby (All I Want Is You)". Naslednje leto je izdala še dva albuma Mi Reflejo in My Kind of Christmas. Prevzela je kreativno kontrolo nad svojim delom in izdala četrti album Stripped, s katerega so izdani hiti "Dirrty", "Beautiful" in "Fighter". Peti album Back to Basics iz leta 2006, je prav tako bil velik uspeh in je postregel s hitoma "Ain't No Other Man" in "Hurt". Leta 2010 je Aguilera izdala še šesti album Bionic in nastopila v filmu Burlesque. Pozneje se je posvetila delu v TV seriji The Voice in izdala še album Lotus, ki pa ni bil preveč uspešen. Je pa Christina zato uspešno sodelovala z drugimi glasbeniki, na primer v pesmih "Lady Marmalade", "Moves like Jagger" in "Say Something".
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih. Današnja pesem nosi naslov Wild Thoughts, izvaja jo DJ Khaled. Khaled Mohamed Khaled je star 41 let, znan pa je kot radijska osebnost na radijski postaji WEDR iz Miamija in kot hip hop glasbenik. Glasbeno pot je pričel kot DJ hip hop skupine Terror squad. Tudi njegovo ime na začetku ni bilo nežno, Arab Attack, a se je po napadih 9/11 preimenoval v DJ Khaled. Med leti 2004 in 2006 je največ delal na produkciji kolegov iz hip hop scene, kot so Fabolous in Fat Joe, nakar se je posvetil solo karieri. Leta 2006 je izdal debutantski album Listennn... the Album, nato pa skoraj vsako leto novega. Leta 2009 je postal tudi predsednik Def Jam South založbe ter ustanovil We the Best Music Group, katere direktor je. Konec junija je izdal svoj deseti album z naslovom Grateful. Na albumu se pojavlja kopica znanih gostov: Justin Bieber, Chance the Rapper, Lil Wayne, Quavo, Drake, , Bryson Tiller, Nas, Nicki Minaj, Travis Scott, Beyoncé, Jay Z ter tudi Rihanna, ki gostuje na pesmi Wild thoughts. "Shining" je bil kot prvi singl z Khaledovega albuma Grateful izdan že februarja, drugi, prav tako izdan pred albumom, je bil ''I'm the one'', tretji pa je ''Wild Thoughts''. Pesem Wild thoughts poleg gostujočih vokalov Rihanne in Bryson Tillerja vsebuje tudi sempl, ki ga boste verjetno prepoznali, čeprav je star že 18 let. Gre seveda sempl iz pesmi Maria Maria Santane, ki je leta 99 preplavila radijske postaje in lestvice ter se na vrhu teh zadrževala skoraj pol leta. Pesem sta sproducirala Wyclef Jean in Jerry Duplessis, leta 2000 pa je pesem osvojila tudi Grammyja. Skupina Santana obstaja že več kot 50 let, od leta 66 in v času delovanja izdala množico vrhunskih stvaritev. V pol desetletja so se člani pogosto menjali in v skupini je tako sodelovalo že preko 60 različnih glasbenikov. No, lani pa se je ob 50 letih delovanja znova zbrala postava skupine, ki je delovala ob samem pričetku in jo sestavljajo : Carlos Santana (kitara vokali), Gregg Rolie (klaviature, glavni vokali), Neal Schon (kitara, vokali), Michael Carabello (percussion) in Michael Shrieve (bobni). Izdali so težko pričakovani album Santana IV, točno 45 let po zadnjem sodelovanju na izjemno uspešnem albumu Santana III iz leta 71. Idejo za ponovno združitev s Santano je sicer že par let prej podal Schon, Carlos Santana pa je je želel več in dobil idejo za Santana IV ter vpoklical kar celotno ekipo. O združitvi je rekel: ''Bilo je čarobno, nismo morali siliti vzdušja, bilo je neverjetno. Od tam smo morali najti ravnotežje pesmi in glasbene vložke, ki jih bodo ljudje takoj povezali z idejo Santane''. Prvi singl z albuma "Anywhere You Want to Go" lahko poslušamo na radjskih postajah že od lani.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novi stvaritvi skupine Thievery corporation z naslovom Letter to the editor. Thievery Corporation prihajajo iz Washingtona, delujejo pa kot kolektiv, ki ga vodita Rob Garza in Eric Hilton, v njem pa sodelujejo po potrebi še Rob Myers, Loulou Ghelichkhani, Natalia Clavier, Frank 'Booty Lock' Mitchell, Mr. Lif, Jeff Franca in Ashish Vyas. Njihov stil je sestavljen iz elementov dub-a, acid jazz-a, reggae, klasične indijske, brazilske, elektronske glasbe in hip hopa. Z delovanjem so pričeli leta 95 v Wasingtonskem Eighteenth Street Lounge. Garzo in Hiltona, ki je delni lastnik Lounga, je povezovala ljubezen do klubskega življenja in glasbe, kot je jazz, dub in bossa nova. Zanimalo ju je, kako bi zvenel mix teh stilov in leto kasneje sta zagnala studio in Eighteenth Street Lounge Music založbo in pričela z delom. Že takoj sta s pritegnila zanimanje s prvima 12-inčnima stvaritvama: "Shaolin Satellite" ter "2001: a Spliff Odyssey". Sledil je še debutantski album Sounds from the Thievery Hi-Fi, s katerim sta se še bolj potrdila v očeh kritikov. V svojih intervjujih kot inspiracijo rada navajata ljubezen do Brazilske kulture in glasbe, še posebej Bossa Nova glasbeno strujo iz 60tih let. Nekatera njuna prva dela so prav tako posvetila klasikom tega stila kot sta Joao Gilberto in Tom Jobim. Izdala sta tudi kompilacijo "Sounds From The Verve Hi-Fi", ki je 'best of' varijanta glasbe Verve Records, ki vključuje jazz, bossa nova in latin jazz glasbo 60tih in 70tih let. Po 11 letih delovanja izdajajo že svoj 10ti album, The Temple of I & I, ki pa se tokrat obrača k Jamajki, kar se jasno sliši tudi v pesmi Letter to the editor. Kot pravi Hilton: ''je inovativnost, duša in moč jamajške glasbe konstanten vir kreativne mane za skupino'' Kot je zaznati tudi v Letter to the editor, so Thievery corporation močno politično naravnani, kot nenazadnje nakazujejo tudi naslovi njihovih albumov, kot naprimer Radio Retaliation in seveda mnogih pesmi. Menijo, da kot znani umetniki nimajo izgovora, da bi o nepravicah, vojnah, lakoti in drugih perečih vprašanjih ostali tiho. Če se vrnemo glasbi in namenu naše oddaje, so za svojo pesem Letter to the editor uporabili zelo zanimiv glasbeni element. Gre za poseben sempl, saj prihaja iz baze podatkov iz sintisajzra. Sintisajzer nosi ime VL-1 in je prvi Casiov instrument iz VL-Tone produkcije, zato je večkrat imenovan kar VL-Tone. Sicer je kombinacija kalkulatorja, monofoničnega sintisajzerja in sekvencerja, v prodajo pa je šel leta 79. bil je prvi komercialni sintisajzer, ki se je prodajal po ceni 70 dolarjev. Zaradi svoje cenene konstrukcije in nerealističnega, unikatnega low-fidelity zvoka ima med ljubitelji elektronske glasbe in širše poseben, če ne kultni status. Iz ritem sekcije VL-1, predvsem ritma Rock 1 ali Rock 2 in Piano zvoka je za svoje pesmi črpala nepregledna množica umetnikov. Verjetno najbolj znana uporaba je tista v pesmi Da Da Da skupine Trio. Podobno so se zadeve lotili tudi The Fall v pesmi "The Man Whose Head Expanded", v novejšem času ga je uporabila tudi Fergie v "Clumsy", pa Deee-Lite v "Who Was That", Lady Gaga v "Government Hooker", Panic! at the Disco v "Far Too Young to Die" in Robbie Williams v 'Rudebox' .
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo svežega hita z radijskih postaj, pesmi Bad Liar Selene Gomez. Selena je pravkar dopolnila 25 let, je pa že vrsto let zvezda zabavne industrije, predvsem na filmskih platnih, s tem da zadnjih par let svoje talente preizkuša tudi na glasbenem področju. Kariero je pričela v TV seriji Barney & Friends, igralsko kariero pa je nadgradila v seriji Disney Channel-a, Wizards of Waverly Place, kjer je imela glavno vlogo. Uspešnost serije ji je odprla vrata v svet filma in televizije in kasneje tudi do sveta glasbe preko televizijske mreže. Leta 2008 je podpisala pogodbo s Hollywood Records in ustanovila skupino Selena Gomez & the Scene s katero je že do leta 2011 sproducirala štiri opaznejše hite. Vse to je bilo povezano z njenim likom deklice, Selena pa je želela preskočiti na raven bolj odrasle ženske z vlogo v filmu Spring Breakers iz leta 2013 ter izdajo solo albuma Stars Dance istega leta. Album je bil dobro sprejet v ZDA, z njega pa prihaja tudi njen top 10 hit Come & Get It. Tudi naslednji album, Revival iz leta 2015, je bil uspešen in vsi trije prvi singli z albuma, "Good for You", "Same Old Love"in "Hands to Myself" so zasedli vrh Mainstream Top 40 chart v ZDA. S tem smo že pri njenem tretjem albumu, ki bo kmalu izdan, in pesmi Bad liar, ki album napoveduje kot prvi singl. Pesem že ima status hita, v naši oddaji pa se je znašla ker uporablja sempl. Preden se posvetimo izvoru sempla pa še nekaj o Seleni. Že od začetka kariere je sodelovala z vrsto humanitarnih organizacij in postala ambasadorka UNICEFa pri 17tih letih. Kot pevka je prodala že preko 7 milijonov albumov in 22 milijonov singlov. Z julijem 2017 je postala najbolj sledena oseba na svetu na instagramu, za svoje delo pa je prejela že množico nagrad tako na filmskem kot glasbenem področju. Če se vrnemo njenem novem hitu, Bad liar, ta sempla bas linijo pesmi "Psycho Killer"od Talking Heads iz leta 77. Pesem so napisali David Byrne, Chris Frantz in Tina Weymouth, katerim je Selena tudi priznala avtorstvo pri pesmi, David Byrne pa je njeno pesem tudi pohvalil. Pesem "Psycho Killer" so člani skupine najprej zaigrali še pod imenom The Artistic leta 74, leto kasneje že pod novim imenom, Talking heads, leta 77 pa je nastala pesem, ki jo poznamo z radijskih postaj in je izdana na albumu 77. Pri opombah na izdaji albuma Once in a Lifetime: The Best of Talking Heads iz leta 92, je Jerry Harrison napisal, da je izredno vesel, da verzija, ki so jo najprej posneli z Arthur Russell-om na čelu, ni ostala edina verzija. Pesem je postala skupinin podpisni hit. Zamišljena je bila kot balada z besedilom, ki predstavlja misli serijskega morilca. "Psycho Killer" pa je postala, po besedah AllMusic portala: funky new wave pesem s posebnim ritmom z eno bolj prepoznavnih bas linij v rock'n'roll glasbi. "Psycho Killer" je edina pesem z albuma 77 ki se je prebila med 100 najboljših na Billboard lestvicah, čeprav komercialno ni bila izredno uspešna. So pa jo kritiki uvrstili v The Rock and Roll Hall of Fame kot eno izmed pesmi, ki so izoblikovale Rock and Roll glasbo.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Avtorja pesmi v ozadju, Galway girl, smo letos že srečali, ko smo pod drobnogled vzeli njegov megahit Photograph. Gre seveda za Ed Sheeran-a, ki ima kar velike težave s sposojanjem tujih pesmi. Najbolj znan primer je vsekakor prej omenjeni primer pri pesmi Photograph, za katero je sicer izven sodišča poravnal odškodnino kar 20 milijonov dolarjev. Glede na časovno zaporedje izdaje pesmi in podobnost melodij, kritiki Sheeranu verjamejo, da je šlo za nenamerno plagiatorstvo, kjer pisec znano melodijo izpred par let zamenja za novo idejo, kot je bil primer tudi v pri Sam Smithu in Tom Petty-jevi pesmi I Won’t Back Down. Original uporabljen v Photograph, pesem Amazing je zapel X Factor zmagovalec Matt Cardle, ki je tudi prejel omenjen znesek. Druga Sheeranova pesem, ki pa je še na sodišču, je Thinking Out Loud, pa je verjetno podobno povezana z Marvin Gaye-jevo Let’s Get it On. V današnjem primeru je na srečo Sheeran uredil avtorske zadeve pred izdajo in dejansko pesem posnel s skupino, ki je ponudila pesem iz katere črpa. Pesem Galway girl je tretji hit z njegovega novega albuma %, izdana pa je seveda na St. Patrics-ov dan. Čeprav so pri založbi bili načeloma proti snemanju te mešanice popa in tradicionalne glasbe, je Sheeran vztrajal pri njej, kar se je na koncu izkazalo tudi za dobro komercialno potezo. Med drugim je tretja najbolj predvajana pesem z albuma na Spotify, z njo pa si je seveda Sheeran na Irskem močno dvignil popularnost s svojim izrazom ljubezni do Irske skozi pesem. Sheeran se je zavedal, da je Steve Earle posnel pesem z istim naslovom leta 2000 in da je priredba te pesmi v izvedbi Sharon Shannon and Mundy osem let kasneje prav tako bila velik hit. Zato in zaradi preteklih izkušenj z avtorskimi pravicami je najprej želel posneti pesem z drugim besedilom, a nikakor ni šlo. V intervjuju na BBC je v luči tega rekel, da je poanta tradicionalnih pesmi prav inspiriranje po zgodovini in da se s tem ne bo več obremenjeval. V pesmi je uporabil del pesmi Minute 5 skupine Beoga. Sheeran je pesem posnel skupaj s skupino in jih tudi uradno navedel kot avtorje. Glede besedila je sicer rekel, da se uvodno besedilo pesmi "She played the fiddle in an Irish band" nanaša na pevko Beoge Niamh Dunne, drugo pa da je izmišljeno. Tudi na koncertu v Dublinu je Sheeran del Steve Earlove pesmi in nato tudi svojo verzijo zapel z Beogo. Beoga so sicer Irska folk skupina, ki je pričela delovati leta 2002 v County Kerry, čeprav dejansko člani prihajajo iz County Antrim in County Londonderry. Njihov album iz leta 2007, Mischief, je bil izredno dobro sprejet in oklican za enega boljših folk albumov tega leta. Naslednji album, The incident iz leta 2010 je bil celo nominiran za Grammyja in jih je še bolj trdno zasidral v glasbeni sceni, skupino pa so opisovali kot ''najbolj vzmenirljivo tradicionalno skupino ki je to stoletje prišla iz Irske.''
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo glasbe, ki je ustvarjena za TV serijo. V ozadju poslušamo pesem KLF Build a fire, ki prihaja z njihovega legendarnega The white room albuma, ki jih je popeljal med zvezde. Z albuma prihaja kopica hitov, med drugimi tudi 3 a.m. eternal in What time is love, Build a fire pa je ena njihovih nežnejših pesmi. Morda ste že prepoznali vir iz katerega so črpali za to pesem. Gre seveda za glavno glasbeno temo legendarne TV serije Twin peaks. Prav glasba je po besedah kritikov tista zaradi katere je serija tako prepričljivo pričarala vsebino gledalcem, zanjo pa je odgovoren Angelo Badalamenti. Serija se je predvajala v letih 90 in 91, nakar so jo zaradi padca gledanosti ukinili in je tako doživela le dve sezoni. Kljub temu je na svet filma in TV industrije pustila globok pečat, enako pa velja tudi za njeno zapuščino v glasbenem svetu. Kot smo že slišali v primeru KLF, so mnogi elektronski artisti črpali elemente glavne teme za svoje produkcije, podobno pa je bilo z ostalimi pesmimi iz serije. Ena bolj znanih tem serije je tema Laure Palmer, ki je včasih gledalcem celo bolj znana kot glavna tema serije. Tudi njo so radi semplali, enem elektronskem glasbeniku pa je njena melodija prišla še posebej prav. Gre za Moby-ja, ki je svoj prvi velik hit, Go, v veliki meri zgradil okoli melodije te teme, kot lahko slišimo tudi sami. Moby je sicer pesem Go naredil kot B-side drugi pesmi in zanjo mislil, da je zelo površna in ji ni pripisoval možnosti za uspeh, a prav z njo se je Moby-ju odprla pot do založbe in nadaljnje slave. Če ste morda zamudili novico, se je po 25 letih maja letos na TV zaslone serija Twin peaks vrnila s tretjo sezono, glasbo zanjo pa je znova spisal Angelo Badalamenti. Moderni producenti že tipajo za melodijami in zagotovo bo na podlagi nove glasbe nastal še kakšen moderen hit. Angelo Badalamenti, ki je letos dopolnil 80 let, je Ameriški skladatelj, ki je najbolj znan prav po sodelovanju z David Lynch-em, predvsem po skladbah za Blue Velvet, Twin Peaks, The Straight Story in Mulholland Drive. Sodelovanje z Lynch-em se je pričelo na Blue Velvet, kamor je bil Angelo najprej vpoklican, da pomaga Isabelli Rossellini pri petju pesmi Blue Velvet. Ko je ta ideja padla v vodo sta Angelo in David združila Angelovo glasbo in Davidovo besedilo ter sproducirala "Mysteries of Love", kar je bil začetek zelo uspešnega nadaljnjega sodelovanja. Za glasbo za Twin peaks je Angelo leta 90 prejel tudi Grammy-ja, poleg tega pa še mnoge nagrade za življenjsko delo. Angelo je sodeloval tudi z kopico glasbenikov, kot so Perrey and Kingsley, Pet Shop Boys, Orbital, metal skupino Anthrax, pa tudi Marianne Faithfull in skupino James.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi, ki je stara že 40 let, vedno znova pa jo raperji uporabljajo za svoje moderne produkcije. Najbolj popularen vir semplanja je prav začetek pesmi, ki smo ga slišali, iz njega pa je črpala nepregledna kopica raperjev, med drugim tudi Dr. dre in Mary J Blige. Drug vir semplov je pa vokalni del, ki ga slišimo sedaj. Pesem, ki jo je napisal Roy Ayers in nosi naslov Everybody Loves The Sunshine je sepmlana v več kot 100 uspešnih hip hop pesmih. Roy Ayers, rojen leta 40, je Ameriški funk, soul in jazz skladatelj in glasbenik. V 70tih je veljal za enega pionirjev jazz-funka in je glavna figura v razvoju acid jazz gibanja, ki v jazz vključuje hip hop in funk. Na podlagi svojega dela ga mnogi imenujejo 'boter neo-soul-a'. Poleg pesmi v ozadju Everybody Loves The Sunshine je najbolj znan še po hitu Searchin ter po dejstvu, da ga hip hop artisti izjemno radi semplajo. Ayers, ki se je rodil v Los Angelesu se je rodil v glasbeno družino, tako da je že s petimi leti v dar dobil vibrafon in se začel piliti v ustvarjanju glasbe. Živel je v centru dogajanja Vzhodno-Kalifornijske črnske glasbene scene, kjer je živelo in igralo mnogo znanih imen. Obiskoval je Thomas Jefferson High School, ki je sproducirala veliko uspešnih glasbenikov, tako da vprašanja o glasbeni karieri nikoli ni bilo. Pričela se je s sodelovanjem z jazz flavtistom Herbie Man-om leta 66, leta 70 pa je ustanovil svojo skupino Roy Ayers Ubiquity. Leta 73 je sodeloval na uspešnem in visoko cenjenem soundtracku za film Coffy, po tem pa se je podal tudi v RNB vode. Kmalu je sledil hit Everybody Loves the Sunshine, leto kasneje pa še njegov največji, Running Away. Sledili so novi albumi, hiti sodelovanje s Fela Kuti, Sylvio Striplin, Erykah Badu in drugimi. Za svoje delo je prejel kopico nagrad za življenjsko delo, o njem je posnet tudi dokumentarec, mnogi pa ga navajajo kot glavno inspiracijo za svojo glasbo, kot na primer Pharrell Williams. Ayers je znan kot glavni promotor pozitivne glasbe 70-tih, in sam pravi, da je rad srečen ves čas in da to rad prenaša naprej. Glasbeniki, ki so z njim sodelovali, pravijo, da je vedno razvijal in pisal pesmi intuitivno, brez zapiskov ali not, vedno iz srca. Njegova mantra je bila: glasba je sporočilo in sporočilo je glasba. Podobno je nastala tudi 40 let stara pesem v ozadju, Everybody Loves the Sunshine, ki jo je sestavil na poti v Hendrixov studio, kjer je snemal. Bil je vroč dan in besedilo se je pojavilo samo, do studia je imel v glavi že melodijo, ponoči pa je bila pesem že posneta. Ko jo je pohvalil še Stevie Wonder, s katerim se je takrat družil, je vedel, da se bo pesem dotaknila ljudi in se tudi je. Zanj je pomenila prvi velik hit, z njo pa se povezujejo raperji še danes in iz nje črpajo semple za svoje pesmi. Roy Ayers Everybody Loves the Sunshine še vedno zapoje kot zadnjo na koncertu. Če bi jo radi slišali v živo, Roy poleti koncertira po Europi, 26 in 27 julija celo čisto blizu, na Obonjanu in v Tisnem na Hrvaškem.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se lotimo ene bolj vplivnih oseb na svetu, Kanye West-a, ki junija praznuje 40 let. Kanye Omari West je Ameriški raper, pisec, producent, dizajner in poslovnež. Rojen je v atlanti, odraščal pa v Chicagu. Kmalu je zaradi glasbe zapustil šolo in postal znan producent za Roc-A-Fella Records, kadar je produciral glasbo za glasbenike kot so Jay-Z in Alicia Keys. Lotil se je še solo kariere in leta 2004 izdal album The College Dropout, s katerim je takol požel uspehe. Na osnovi tega je ustanovil založbo label GOOD Music ter se lotil raziskovanja različnih žanrov in stilov glasbe. Na osnovi tega so nastali še albumi Late Registration (2005), Graduation (2007), ter 808s & Heartbreak (2008). leta 2010 je izdal še peti album My Beautiful Dark Twisted Fantasy ter naslednje leto še skupni album z Jay-Z-jem, Watch the Throne. 2013 je izšel še njegov vsebinsko grob in osoren album Yeezus, lani pa še album The Life of Pablo. West je poleg svoje glasbene poti znan tudi kot kontroverzna javna oseba, katere izjave in nastopi na dogodkih in socialnih medijih so mnogo krat izzvali nemalo ogorčenja. Najbolj znana sta primera njegovega blatenja predsednika ZDA George W. Bush-a in prekinitev nastopa pevke Taylor Swift na MTV Video Music Awards leta 2009. Kot dizajner je sodeloval z Nike, Louis Vuitton in A.P.C., tako na področju obutve kot oblačil, najbolj uspešno sodelovanje pa je imel z Adidasom za kolekcijo YEEZY leta 2013. Če se vrnemo glasbi, je West eden najbolj priznanih in prodajanih glasbenikov 21 stoletja, prodal pa je preko 32 milijonov albumov in 100 milijonov digitalnih posnetkov. Z 21 prejetimi Grammy-ji je najbolj uspešen moderen glasbenik na tem področju in med najuspešnejšimi glasbeniki vseh časov. Kar trije njegovi albumi so se znašli na lestvici Rolling stones Magazine-ovi lestvici "500 Greatest Albums of All Time" . Time pa ga je leta 2005 in 2015 uvrstil na svojo lestvico 100 najvplivnejših ljudi na svetu. Čeprav Kanye pri nas nima takšnega statusa, po radijskih postajah pogosto odmevajo njegove pesmi. Ena takšnih je tudi Gold digger, ki jo poslušamo v ozadju. Kot se za uspešnega raperja spodobi, Kanye za svoje pesmi sempla in tako je tudi v tem primeru. Pesem Gold digger vsebuje semple več pesmi, najpomembnejša med njimi pa je Ray Charlsova I got a woman iz katere jhe črpal osnovo za svojo pesem. I got a woman je Ray Charles napisal in izdal leta 54, skupaj s pesmijo "Come Back Baby", ki je bila njen B-side. Obe se kasneje pojavljata tudi na albumu Ray Charles. Pesem se naslanja na pesem "It Must Be Jesus" od the Southern Tones, katero je Charles slišal po radiu ko se je istega leta vozil na turneji. Skupaj s članom skupine Renald Richard-om sta spisala predelavo, ki je vsebovala gospel pridih in jazzovske rhythm and blues elemente. Pesem je postala prototip za kasnejšo oznako stila ''soul music'', ki se je formiral po Charlsovi pesmi "What'd I Say" pet let kasneje. Ray Charlesovo Pesem I got a woman je prirejala nepregledna množica glasbenikov, med njimi tudi Beatles in v moderni produkciji še Kanye West, ki praznuje 40 let.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi Say something loving, ki jo lahko poslušate po radijskih postajah v teh vročih dneh. Pesem izvaja skupina The XX, Britanska indie zasedba, ki je nastala leta 2005 v Londonu, njeni trenutni člani pa so Romy Madley Croft, Oliver Sim in Jamie Smith, ki ga poznamo tudi pod imenom Jamie XX, od koder tudi ime skupine. Znani so po svojem minimalističnem zvoku, ki združuje indie pop, elektroniko, pop, rock in vokalne vložke Crofta in Sima. Skupina je nastala po srečanju Crofta in Sima v času študija na Elliott School, nakar sta se jima pridružila še Smith in Baria Qureshi. Z objavami na Myspace-u so pritegnili pozornost založbe Young Turks in leta 2009 izdali prvi album, XX, ki je bil takojšnja uspešnica in jim prislužil kup nagrad, med njimi tudi Mercury Prize. Leta 2012 je skupino zapustilla Qureshi, preostali člani so izdali še drug album, Coexist, ki je bil prav tako uspešen. Po štirih letih premora, med katerimi je leta 2015 nastal tudi Smithov solo album In Colour, so letos izdali še tretjega, I see you, ki prav tako kaže vse znake izrednega uspeha. Glasbeniki za album pravijo, da ima bolj pozitiven in odprt koncept kot pretekla. Prvi singl, On hold je izšel že lani, Say something loving pa prihaja kot drugi singl z albuma. Že On hold je vseboval sempl, enako pa velja tudi za Say Something loving. Say Something loving vsebuje sempl iz pesmi Do you feel it? dua The Alessi brothers. Duo sestavljata dvojčka Bill in Bob Alessi, prihajata iz ZDA, znana pa sta po dveh hitih, Oh Lori iz leta 77 in Savin' the Day iz leta 84. Ta dva hita sta bila dovolj, da sta prodala preko 8 milijonov albumov in koncertirala z Andy Gibb na njegovi Shadow Dancing tour. Sodelovala sta tudi z Art Garfunklom na albumu Fate for Breakfast, večinoma kot backvokalista, podobno pa tudi z deborah Gibson na njenem M.Y.O.B. albumu. Njun največji hit Saving the day je bil napisan za film Ghostbusters, uporabljen pa je tudi pri animirani verziji tega iz leta 86. Alessi brothers sta kasneje bila zelo uspešna v komercialnih vodah in producirata đingle in reklame v ZDA, predvsem v sodelovanju z David Lucas-om. Po letu 2000 sta se vrnila k glasbi in koncertiranju ter izdala dva albuma pod imenom Alessi ter kot del skupine Barnaby Bye.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Današnja pesem nosi naslov Shining, izvaja jo DJ Khaled, ki je morda v Europi manj znan, a v ZDA, zibelki rapa, je velika zvezda. Khaled Mohamed Khaled je star 41 let, znan pa je kot radijska osebnost na radijski postaji WEDR iz Miamija in kot hip hop glasbenik. Glasbeno pot je pričel kot DJ hip hop skupine Terror squad. Tudi njegovo ime na začetku ni bilo nežno, Arab Attack, a se je po napadih 9/11 preimenoval v DJ Khaled. Med leti 2004 in 2006 je največ delal na produkciji kolegov iz hip hop scene, kot so Fabolous in Fat Joe, nakar se je posvetil solo karieri. Leta 2006 je izdal debutantski album Listennn... the Album, nato pa skoraj vsako leto novega. Leta 2009 je postal tudi predsednik Def Jam South založbe ter ustanovil We the Best Music Group, katere direktor je. Za petek, 23. 6., je napovedana izdaja njegovega desetega albuma z naslovom Grateful. Na albumu se pojavlja kopica znanih gostov: Justin Bieber, Chance the Rapper, Lil Wayne, Quavo, Drake, Rihanna, Bryson Tiller, Nas, Nicki Minaj, Travis Scott ter tudi Beyoncé in Jay Z, ki ju zasledimo v pesmi Shining. "Shining" je prva pesem z Khaledovega albuma Grateful, ki jo je izdal že februarja, poleg gostujočih vokalov pa vsebuje tudi sempl pesmi Dionne iz leta 2013, ki jo je izdal Osunlade. Osunlade je že skoraj 50 let star Ameriški glasbenik in producent. Rojen je v Missiuri-ju, znan pa je po svojem producentskem delu za Sesame Street v poznih 80tih in ranih 90tih. Kasneje se je preselil v LA, kjer je sodeloval z Patti Labelle in Freddie Jackson-om. Kmalu se je preselil v New York zaradi želje po ustvarjanju lastne glasbe in ustanovil založbo Yoruba Records. Do danes je sodeloval še z glasbeniki kot so Roy Ayers, Nkemdi, Salif Keita in Cesária Évora, izdal pa je kar štirinajst albumov, katere kritiki praviloma ocenjujejo z najvišjimi ocenami. Je duhovnik Yoruba afriške vere Ifa, kar se močno odraža tudi v njegovi glasbi, imenu založbe in izgledu albumov. Pesem Dionne se ne pojavlja na katerem od albumov temveč je izdana kot samostojni singl, zanimivo, tudi sama pa vsebuje sempl, in sicer iz pesmi "Walk the Way You Talk" od Dionne Warwick, kar pojasni naslov pesmi.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri elektro produkcijah, ki vas bodo razvajale čez poletje. Današnja je neke vrste priredba, zato ste morda melodijo prepoznali v nekem skrivnem arhivu vašega spomina. Konec leta sta namreč duo producentov Steven Lee in Carl Kennedy pod imenom Just Us izdala neuraden remix znane pesmi iz 80tih, Cloudbusting, z naslovom 'Everytime It Rains'. Pete Tong je bil nad remixom navdušen in ga je takoj vključil v svoj mix, a avtorica pesmi ni bila tako navdušena, zato remix nikoli ni dobil uradnega statusa. Duo je odreagiral tako, da je uredil pravice z založbo, originalni vokal avtorice zamenjal z vokalom druge pevke s podobnim vokalom, Lucy Pullin, in ga izdal pod imenom Cloudbusting. To je tudi verzija, ki jo boste poslušali na radiih in plesiščih. To je prva njuna produkcija, pred tem pa sta leta bila aktivna kot DJ-ja po klubih po vsem svetu. Z idejo produciranja sta se pričela poigravati med nastopi na Ibizi. Takrat sta naredila tudi prvo verzijo remixa, torej 'Everytime It Rains', ki jo je Tong takoj vključil v živ dogodek Radia 1 v Ushuaia-i. Odzivi so bili odlični, zanjo sta si prislužila naziv Hottest Record pri 'The World from Annie Mac', Danny Howard-ovo oznako 'Future Anthem', in na Radio 1 Dance Chart številko 1, pa čeprav sploh nista imela podpore založbe. Sledilo je pogosto predvajanje po drugih kanalih in radiih in tako je pesem postala globalni hit. "Cloudbusting" v originalu je pesem Britanske pevke Kate Bush. Je druga pesem z njenega zelo uspešnega albuma Hounds of Love iz leta 85, je pa dosegla le 20 mesto na lestvicah. So pa kritiki, predvsem v retrospektivi pesem hvalili, predvsem zaradi hipnotičnih mantričnih efektov. Kate Bush je rojena leta 58, pričela pa je z glasbeno kariero pri svojih nepolnih dvajsetih letih, ko je zasedla sam vrh britanskih lestvic s hitom Wuthering Heights. S tem je postala prva pevka, ki je dosegla ta uspeh s pesmijo, ki jo je napisala sama. Tu se ni ustavila in nanizala je še 25 pesmi, ki so se uvrstile med 40 najboljših, med njimi najdemo pa tudi top hite: The Man with the Child in His Eyes", "Babooshka", "Running Up That Hill", "Don't Give Up" in "King of the Mountain" Kate Bush je znana po svojem nenavadnem eksperimentalnem stilu in teatralnih nastopih. Prejela je nominacije za množico nagrad, a je od njih osvojila le eno, Brit Award for Best British Female Artist leta 87. Trikrat je bila nominirana tudi za Grammyja, je pa prejela Ivor Novello Award za izreden pridonos britanski glasbi. Prav tako je dobila plemiški naziv in je navedena kot inspiracija pri mnogih kasnejših umetnikih. Današnji primer sicer ni prvi primer črpanja iz pesmi Cloudbusting za moderni hit, Utah Saints so semplali besedilo pesmi: "I just know that something good is going to happen" za njihov hit "Something Good", ki se je povzpel do 4 mesta na Britanskih lestvicah. Prav tako so pesem radi prirejali, Italijanska metal skupina Novembre, Ameriška rock skupina The Twilight Singers, pa tudi pevka Charlotte Martin, škotska pop skupina Swimmer One, pa Britanska punk zasedba P.A.I.N., pevki Neil Halstead in Gemma Hayes ter Kanadski alternative rock pevec Matthew Good. Kot je razvidno iz spiska, so se v pesmi našli mnogi artisti in to prav iz vseh glasbenih žanrov.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ostajamo pri svežih hitih, ki vas bodo spremljali na plesiščih to poletje. Eden njih je prvi material, ki ga je po štirih letih premora izdal Fatboy Slim. Gre za pesem Where U iz, ki jo je izdal na lastni založbi Southern Fried Records. Očitno bo 2017 za Fatboy Slima divje leto, saj je napovedal že turnejo, ki vključuje nastope na Parklife, Melt Festival, Reading in Leeds ter na svoji Ibiza rezidenci Amnesia. Fatboy slim, oziroma Norman Cook, rojen Quentin Leo Cook, je sicer ustvaril ogromno hitov moderne big beat, funk in elektronske produkcije, med njimi pa lahko izpostavimo "The Rockafeller Skank"; "Praise You"; "Right Here, Right Now"; "Weapon of Choice"; in "Wonderful Night", med albumi pa njegov You've come a long way baby iz leta 98. O Fatboy Slimu v tej oddaji izpostavimo še njegovo raznovrstnost in pojavljanje pod množico psevdonimi. Večina vas verjetno ve, da je ista oseba – Norman Cook - tudi house producent znan kot Pizzaman. Nekateri veste tudi, da je ista oseba tudi glavni akter skupine Freak Power, ki je zaslovela po pesmi iz Levisove reklame – Turn on tune in cope out. A tu se stvar ne konča. Norman je deloval in še deluje pod vsaj 30 različnimi psevdonimi oziroma skupinami. Med njimi omenimo še tiste, ki jih bomo verjetno še srečali – Beats inetrnational in Mighty dub katz in par bolj znanih – Housemartins, Feelgood factor in Son of willmot. Ker ga bomo zagotovo še srečali in o njem že marsikaj vemo, se raje posvetimo semplu, ki ga je tokrat uporabil za svoj nov hit, kar je tudi v njegovi navadi. Sempl za novo stvaritev Fatboy Slima Where U iz prihaja iz pesmi I'll Keep a Light in My Window projekta NYCC ali daljše The New York Community Choir. The New York Community Choir so z delom pričeli v ranih 70-tih kot stranski projekt Isaac Douglas Singers, ki je v začetku vseboval preko 100 pevcev pod vodstvom Benny Diggs. Kot gospel skupina so razvili slog, ki je vseboval še elemente R&B, soul, in pop glasbe ter jim dodajal spiritualno dimenzijo. S svojimi izdelki so poskrbeli za most med sobotnim večerom in nedeljskim jutrom. To ni bila ravno novost v tem času, saj je temelje položil že Sam Cooke v 60tih, ko je zapustil Soul Stirrers, The Edwin Hawkins Singers so imeli velik hit "Oh Happy Day" leta 69, veliki Staple Singers pa so prav tako že bili aktivni. Nase so NYCC opozorili, ko so sodelovali na znanem albumu The Truth Is on Its Way iz leta 71, ki ga je ustvaril pesnik Nikki Giovanni. Leta 77 jih je k sebi vzela založba RCA, zreducirali so število pevcev na 15 in izdali prvi album. Album je takoj postregel s plesnim hitom "Express Yourself", gospel pesmijo z disco in dancefloor elementi. Drugi album, Make Every Day Count, ki ga je prav tako sproduciral Warren Schatz, je vseboval le še 10 pevcev, a zato kopico vrhunskih session glasbenikov. Izšel je že naslednje leto, ponudil istoimenski hit in postal eden legendarnih RNB albumov. Na založbi Real Gone je v začetku 2014 izdan ponatis albuma z dvema remixoma, tudi njihovega hita "Make Every Day Count". Drug hit je bila odlična priredba pesmi "I'll Keep My Light in My Window," ki jo originalno izvaja duo Caston & Majors iz Motown Records. Prav to je pesem, ki jo je za letošnji povratek na sceno uporabil Fatboy Slim v pesmi Where U iz.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Ko smo se nekaj oddaj posvečali obletnicam preteklih dogodkov, se sedaj posvetimo svežim hitom. Poletje prihaja in na plažah in radijskih postajah se bodo pričele pojavljati mehke house produkcije, med katerimi je tudi pesem v ozadju "You Don't Know Me" angleškega DJ-ja in producenta Jax Jones-a, kateremu je vokale posodila Raye. Pesem je izdana decembra 2016 in je takoj zasedla številko 2 na UK lestvicah. Do poletja bo ravno prav uveljavljen hit, da bo stalnica na plesiščih. Jax Jones ali uradno Timucin Fabian Kwong Wah Aluo bo julija praznoval 30 let, njegova do sedaj največja uspešnica pa je nastala v sodelovanju z Duke Dumontom in njegovi "I Got U" leta 2014, ki je zasedla sam vrh britanskih lestvic. Jax je sin dveh učiteljev, v mladosti je igral kitaro, odraščal pa je v multietnični soseski iz katere črpa vplive za svojo glasbo. Očim, po poreklu iz Nigerije, ga je v mladosti spoznal z afrobeat-om preko Fela Kuti in hip hopom preko Biggie Smalls-a. Producenti kot so Neptunes, Timbaland in Rodney Jerkins so ga navdušili še za ritme. To je bilo dovolj, da se je navdušil nad ustvarjanjem glasbe in kljub nasprotovanju staršev, ki bi ga raje videli na Oxfordski univerzi, se je posvetil temu. Sledile so lokalne produkcije in nastopi ter srečanje z Dumontom, ki mu je odprlo vrata na veliko sceno. Za svoj prvi solo hit "You Don't Know Me", pa si je Jax sposojal. "You Don't Know Me" sempla bas linijo hita "Body Language" iz leta 2005, pod katerega se podpisujejo M.A.N.D.Y. in Booka Shade. Booka Shade sta nemški house duo, Walter Merziger in Arno Kammermeier, znana kot veterana Frankfurtske elektronske scene. Izdala sta že 5 albumov in mix album za DJ Kicks. Najprej sta delal pod imenom Planet Claire, nakar je sledilo sodelovanje z DJ T in s prijateljema Patrick Bodmer-jem in Philipp Jung-om aka M.A.N.D.Y. so ustanovili založbo Get Physical. Založba je hitro rastla in postala zelo uspešna in priznana. Leta 2004 sta Booka shade izdala prvi album Memento seveda na založbi Get Physical. Sledilo je še sodelovanje s prijateljem M.A.N.D.Y. in nastal je njihov največji hit "Body Language''. Pesem si je prislužila naziv "Ibiza Track of the Season", založba pa nagrado ‘Label Of The Year” s strani DJ Magazine-a. Sledil je še drug hit Mandarine Girl in njun status na elektronski sceni je bil zasidran. Sledili so še drugi albumi, hiti in nagrade.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Prejšnji teden smo pri osvežitvi spomina na Hendrixov album Are you experienced, ki je praznoval 50 let od izdaje, napovedali da se bomo lotili hip hop skupine Beastie Boys. Že iz uvodnega dela pesmi Jimmy James je povezava jasna. Beastie Boys si že v osnovi radi sposojajo iz drugih pesmi, enako pa velja za pesem Jimmy James, pri kateri so si ogromno materiala sposodili prav od Hendrixa. Jimmy James je prva pesem na albumu Check Your Head, ki ravno v tem času praznuje 25 letnico izdaje. Je tretji album skupine, katerega izdajaj je bila v hip hop svetu težko pričakovana. Beastie Boys so namreč celotno glasbeno sceno najprej presenetili z izhodom iz punk scene v rap vode, pri čemer jim je uspel nepričakovan uspeh. Album Licensed to Ill iz leta 86 je na krilih hitov Right to party in No sleep to Brooklyn postal najbolje prodajani rap album 80tih in prvi rap album ki je zasedel vrhove lestvic. Ob uspehu tega naj bi Rolling Stone Magazine izdal tudi številko z legendarno naslovnico "Three Idiots Create a Masterpiece", kar pa ne bo držalo, čeprav najdete ta podatek na wikipediji in ostalih portalih, ki povzemajo. Dejansko je šlo za prav tako pomemben magazin Village Voice in naslov "Three jerks make a Masterpiece". Kakorkoli, naslov je dovolj zgovoren in vsi so čakali na nov album s predvidevanjem, da jim podobnega presenečenja in uspeha ne bo uspelo ponoviti. Naslednji album je izšel leta 88 in je popolnoma drugačen, a vseeno izjemen. Poul's boutique je 'masterpiece' zaradi neverjetne baze semplov ion njihove uporabe ter je paru znova dodal nekaj novega. Tretji album je tako bil kot škatla presenečenja, za katero so upali, da bo znova ponudila kaj neverjetnega. In je. Leta 92, s sedaj že tretjim producentom, Mariom Caldato Jr.-jem. Med drugimi novostmi vključuje tudi instrumentalne prispevke vseh treh Beastie Boy-ev, saj nastopajo: Adam ''Ad-rock'' Horovitz na kitari, Adam ''MCA'' Yauch na bas kitari in Mike ''Mike-D'' Diamond na bobnih, kar je tudi razlog fotografije z naslovnice albuma. Check Your Head se obrača nazaj k punk izvoru, črpa pa tudi iz funka, rocka in bluesa. Poleg Caldata se je na albumu pridružil še klaviaturist Money Mark, katerega prispevek ni zanemarljiv. Kritiki so bili navdušeni nad večplastnostjo in mešanico žanrov, prav tako pa poslušalci in album je dosegel tudi velike komercialne uspehe. Za mešanico ponujenega na albumu ima seveda velike zasluge producent in baza semplov, ki je bila uporabljena. Črpali so prav iz vsega mogočega in pesem v ozadju je dober primer koncepta albuma. Zanjo je bilo uporabljenih vsaj 11 semplov. "Jimmy James" je dejansko poklon Jimiju Hendrixu s strani Adam ''MCA'' Yauch-a, ki je preminil maja pred petimi leti. Pesem je MCA najprej sproduciral kot instrumental, to verzijo najdemo pod imenom 'the original original version', vokale so dodali naknadno. Bestie Boys so šele po dolgotrajnih pogajanjih s Hendrixovimi nasledniki dobili dovoljenje za uporabo vseh želenih semplov, zato najdemo več različic te pesmi, ki so nastajale kot improvizacija med pogajanji. Pa poglejmo semple, najprej tiste, ki niso od Hendrixa: Za začetek pesmi je uporabljen sempl iz pesmi "Surrender" v živo od skupine Cheap Trick. Za bobne in nekaj efektov poskrbi sempl iz pesmi "I'm Chief Kamanawanalea" od The Turtles. Del besedila so prispevali Mantronix s semplom iz pesmi "Fresh Is the Word". Nekaj besedila je počrpanega iz pesmi 'Beat Bop' od Rammelzee and K-Rob. Najdemo tudi sempl iz pesmi 'Rockin' It' od The Fearless Four. In končno pridemo do semplov iz Hendrixovih pesmi: Iz pesmi "Foxy Lady" … "Still Raining, Still Dreaming". … Voodoo Child (Slight Return) … EXP … Third Stone From the Sun … Are You Experienced? In verjetno najbolj pomembne "Happy Birthday", ki jo je Jimi Hendrix izvajal s Curtis Knight-om. Ob Hendrixovi pesmi Happy Birthday se poslovimo od Beastie Boy-a, Adam ''MCA'' Yauch-a, ki je preminil pred petimi leti in bi sicer ta čas rojstni dan praznoval. MCA je z ostalimi Beastie Boys-i pred 25 leti poskrbel za nastanek enega izmed njihovih legendarnih rap albumov Check your head.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvečamo enemu najpomembnejših albumov v zgodovini glasbe, ki letos praznuje 50 letnico izdaje, Are you experienced Jimi Hendrixa. Da najprej odpravimo morebitne nesporazume glede pesmi, ki jih bomo predstavili v oddaji, omenimo, da je album od nastanka leta 67 izdan v šestih različnih verzijah in morda na vašem albumu katere od pesmi ni. Ena takšnih je na primer tudi Purple haze, ki se pojavi na Ameriški izdaji, ne pa tudi na mednarodni. Pesem je imela velik vpliv na nadaljnje glasbenike, kar se vidi tudi iz dejstva, da jo je semplalo preko 20 glasbenikov priredilo pa več kot 35. Od leta 97 je sicer na trgu poenotena izdaja, ki vključuje vseh 17 pesmi, ki se pojavljajo na različnih verzijah. Kritiki složno ocenjujejo, da gre za enega najpomembnejših albumov v zgodovini Rock'n'rolla in enega najpomembnejših v glasbeni zgodovini sploh. Tudi poslušalci so bili enakega mnenja, saj je album že v sedmih mescih od izdaje dosegel naklado 1 milijona. Are You Experienced je tudi prvi album s strani Jimija in njegove skupine, kar njegov dosežek še toliko poveča. Pred tem se je Jimi komajda preživljal z igranjem kitare kot pomožni kitarist v RNB krogih. Njegov talent je prepoznal Chas Chandler, ki je zapuščal The Animals, in se pričel ukvarjati s menadžerstvom glasbenikov. Jimija je peljal v London in okoli njega nabral glasbenike, ki bi omogočili razvoj kitaristovega talenta. Ko jih je oktobra zavrnila založba Decca, so podpisali z založbo Track, ki sta jo zagnala bivša menedžerja od The Who. Z albuma Are You Experienced prihajajo same legendarne pesmi, ki so bile tudi veliki komercialni hiti: "Purple Haze", "Hey Joe", "Foxy Lady" in "The Wind Cries Mary". Ena od teh na albumu izstopa kot edina priredba, Hey Joe. Hey Joe je priredba istoimenske pesmi, ki jo je leta 66 izdal Tim Rose. Od najbolj znanih Hendrixovih pesmi nam je ostala še Foxy Lady, ki jo je Jimi tudi zelo rad vključeval v koncerte skozi celotno kariero. Kritik Thomas Ward je izjavil, da če bi morali izbrati eno pesem, ki bi predstavila Hendrixa v celoti, bi bila temu najbliže prav Foxy Lady. Kot pri drugih njegovih pesmih, so tudi Foxy Lady radi prirejali in tudi semplali, oboje v več kot 20 primerih. Hendrixa so radi semplali tudi Beastie Boys, katerim se posvetimo naslednji teden.
Neveljaven email naslov