Pozdravljeni v oddaji Second hand. Prejšnji teden smo lahko ugotovili kako je pesem iz leta 1967, Beggin', ponovno našla pot na radijske postaje, danes bomo original našli še nekaj let nazaj. "Iko Iko", o kateri je govora je množično prirejana pesem iz New Orleansa, ki govori o boju med dvema indijanskima Mardi Gras plemenima. Pod verzijo, ki se trenutno predvaja po radijskih postajah, se podpisuje pevec iz Papue Nove Gvineje, Justin Wellington. Svojo verzijo pesmi "Iko Iko" je sicer posnel že leta 2017, skupaj s skupino Small Jam. Izdana je na Sony Music UK junija 2019, za preboj v tem času pa je odgovoren spet TikTok. Ta verzija vključuje nekatere spremembe v besedilu in ima svoje originalne dele, a ohranja refren in osnovo. Justin česa drugega uspešnega ni izdal, zato se posvetimo drugim verzijam te pesmi. Če omenimo samo nekatere: The Neville Brothers so jo izdali leta 1981, prav tako so jo priredili Grateful Dead, ki jo igrajo na koncertih vse od leta 1977 dalje. Cyndi Lauper je priredbo vključila na album True Colors iz leta 1986. Pesem je seveda redno igrana s strani glasbenikov iz New Orleansa in jo tam pogosto slišite na ulicah. New Orleans pevec in pianist Dr. John jo je zaigral leta 1972. Sia, skupaj z Jimmy Fallonom, Natalie Portman in The Roots jo je zaigrala na The Tonight Show Starring Jimmy Fallon leta 2016. Nemška Eurodance skupina Captain Jack je bila dokaj uspešna s svojo verzijo iz leta 2001. Sedaj pa se posvetimo še verzijam najpomembnejšim iz vidika glasbene oblike. Najuspešnejša v Veliki Britaniji je bila verzija s strani škotske pevke Natasha, ki je dosegla deseto mesto na UK singles chart leta 1982. Natasha-ina verzija je dejansko takrat bila ena od dveh, ki sta se istočasno pojavili na Official Singles Chart Top 40, drugo so igrale The Belle Stars. Britanska pevska skupina Belle Stars je imela uspeh tudi v ZDA, potem ko je njihova verzija pesmi "Iko Iko" vključena v film Rain Man, kjer nastopata Tom Cruise in Dustin Hoffman. Pesem je rezultat nepričakovanega jam sessiona v New York City studiu, kjer so jo spontano zaigrale ter se same spremljale z ritmom proizvedenim s bobenskimi palčkami na aluminijastih stolih, pepelniku in steklenicah Coca Cole. Ko so producenti počistili šume in dodali bek-vokale bas in bobne, je leta 1965 nastal velik hit. Verzijo pesmi s strani The Dixie Cups mnogi napačno navajajo kot originalno verzijo. Pesem, ki ji originalno najdemo pod imenom "Jock-A-Mo" in je dejanski original, je napisal in zaigral leta 1953 James "Sugar Boy" Crawford s svojimi Cane Cutters, a z njo ni imel uspeha. Pesem je postala popularne šele leta 65 v izvedbi the Dixie Cups. James Crawford je pesem zgradil na osnovi dveh indijanskih vzklikov katerima je dodal glasbo. "Iko Iko" je neke vrste zmagovalni vzklik, "Jock-A-Mo" pa je vzklik, ki je del napada.